Jedro

Stranka v pravdi oziroma dolžnik v izvršilnem postopku lahko na tek izvršilnega postopka aktivno vpliva tako, da izkoristi sredstva, ki mu jih omogoča Zakon o izvršbi in zavarovanju, ne more pa nanj vplivati s sredstvi zavarovanja v pravdnem postopku.

Realizacija verjetno izkazane terjatve z začasno odredbo ne more imeti prednosti pred tisto, ki je ugotovljena z izvršilnim naslovom

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe zaradi zavarovanja njene denarne in nedenarne terjatve tako, da se L. banki, d.d., S. banki, d.d., in Banki K., d.d., prepove izplačati ali prenakazati kakršnakoli denarna sredstva tožeče stranke oziroma njeno dobroimetje na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Kopru, opr. št. 0244 I 39/2011, tožencu ali komurkoli drugemu po njegovem nalogu ter naloži ter naloži, da odpravijo blokado na transakcijskih računih tožeče stranke, ki se vodijo pri navedenih bankah in ki je bila vzpostavljena na podlagi omenjenega sklepa o izvršbi.

2. Tožeča stranka je proti takšni odločitvi vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja vse zakonsko opredeljene pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi. Navaja, da je tožena stranka s tem, ko je predlagala izterjavo ob vednosti, da notarski zapis zaradi odpadle kavze nima več veljave in s tem nima več svojstva izvršilnega naslova, zlorabila svoje pravice, ki iz njega izvirajo, tega pa sodišče ne sme dopustiti. Navaja, da obrazložitev zavrnitve predloga omogoča nepošteni stranki, da v drugem postopku, izigra tožečo stranko. V izvršilnem postopku je vložila tako ugovor zoper sklep o izvršbi kot tudi predlog za odlog izvršbe oziroma vse, kar ji omogoča veljavna zakonodaja za zaščito svojih pravic, vendar pa se s tem ne bo mogla izogniti nastanku težko nadomestljive škode. Kljub odlogu izvršbe ima tožeča stranka še vedno blokirane transakcijske račune kar jo onemogoča pri poslovanju, pridobivanja posla v okviru javnih razpisov ter ogroža njen obstoj. Večletna blokada računov lahko privede tudi do prenehanja tožeče stranke. S predlagano začasno odredbo se v ničemer ne nalaga Okrajnemu sodišču v Kopru, kako naj odloči oziroma postopa v izvršilni zadevi.

3. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa navedlo, da pravdno sodišče z izdajo začasne odredbe ne more vplivati na tek izvršilnega postopka, ki že teče pred Okrajnim sodiščem v Kopru pod opr. št. 0244 I 39/2001, ki ga je sprožila tožena stranka na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Takšna odločitev je pravilna in je pritožbene navedbe ne morejo izpodbiti. Stranka v pravdi oziroma dolžnik v izvršilnem postopku lahko na tek izvršilnega postopka aktivno vpliva tako, da izkoristi sredstva, ki mu jih omogoča Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ne more pa nanj vplivati s sredstvi zavarovanja v pravdnem postopku. Tožnik torej ne more zahtevati, da se organizaciji za plačilni promet, pri kateri ima denarna sredstva naloži, da ne postopa po sklepu o izvršbi, ki ga je izdalo izvršilno sodišče. Ker ima tudi začasna odredba, izdana v pravdnem postopku učinek sklepa o izvršbi (268. člen ZIZ), bi bila organizacija za plačilni promet, ki po 7. točki devetega poglavja drugega razdelka ZIZ opravlja posamezna izvršilna dejanja, dolžna postopati po med seboj nasprotujočima si odločbama sodišča. Takšno postopanje bi bilo tudi v nasprotju s provizorno naravo začasne odredbe, ki jo sodišče izda po predlogu pretendiranega oziroma verjetnega upnika na podlagi verjetno izkazane terjatve. Realizacija takšne terjatve ne more imeti prednosti pred tisto, ki je ugotovljena z izvršilnim naslovom (2. točka drugega odstavka 17. člena ZIZ). Drugačno tolmačenje bi bilo tudi v nasprotju s funkcionalno prirejenostjo sodnih postopkov.

6. Glede na navedeno je izpodbijana odločitev pravilna, zato je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku).