Jedro

Revizija se zavrže zaradi prenizke vrednosti spornega predmeta.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da mora tožeči stranki plačati odškodnino v znesku 1.061.076 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zneska 61.076 SIT od 25.2.1999 do plačila, od zneska 1.000.000 SIT pa za čas od dneva izdaje sodbe dalje (14.7.2000) do plačila. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo, pri čemer se zavrnitev nanaša na vtoževanih 1.000.000 SIT iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti, na 600.000 SIT iz naslova duševnih bolečin ob zmanjšanja življenjskih aktivnosti, na 400.000 SIT, kolikor je bila uveljavljena odškodnina zaradi duševnih bolečin v posledici skaženosti in na 39.075 SIT, kolikor je tožeča stranka več zahtevala iz naslova odškodnine zaradi škode na premoženju.

Pritožbi tožeče stranke je sodišče druge stopnje delno ugodilo in razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje, kolikor je bil zavrnjen tožbeni zahtevek iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti (1.000.000 SIT), v ostalem pa je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Tožeča stranka vlaga revizijo z navedbo spornega zneska v višini 1.039.075 SIT, pri čemer uveljavlja revizijska razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da bi bilo treba tožnici priznati celotno zahtevano odškodnino iz naslova duševnih bolečin ob zmanjšanju življenjskih aktivnosti, torej še dodatnih 600.000 SIT. Priznati bi ji bilo treba tudi odškodnino zaradi skaženosti v znesku 400.000 SIT ter odškodnino iz naslova premoženjske škode, torej še dodatnih 39.075 SIT. Pri tem povzema izvedensko mnenje, ki omogoča tožnici prisojo vse odškodnine iz naslova duševnih bolečin ob zmanjšanju življenjskih aktivnosti in celotno odškodnino zaradi skaženosti. V slednjem primeru odločitve sodišča prve stopnje niti ni mogoče preizkusiti. Glede zneska premoženjske škode (39.075 SIT) pa tožeča stranka meni, da gre za napačno pravno razlago, temelječo na ugotovitvi zastaranja tožbenega zahtevka.

Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS in toženi stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Revizija ni dovoljena.

Kot izredno pravno sredstvo je revizija zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, v premoženjskih sporih dovoljena le tedaj, če vrednost izpodbijanega dela presega 1.000.000 SIT (367. člen ZPP). Tožeča stranka je sicer opredelila vrednost spornega predmeta, ki je podlaga reviziji, z zneskom 1.039.075 SIT, vendar pa revizijski preizkus uveljavlja na dveh dejanskih in pravnih podlagah: zneska 600.000 SIT in 400.000 SIT iz naslova nepremoženjske škode ter znesek 39.075 SIT iz naslova premoženjske škode. Zato je treba dovoljenost revizije presojati po kriteriju iz določbe 367. člena ZPP posebej za seštevek zneskov, uveljavljenih iz naslova nepremoženjske škode (600.000 SIT in 400.000 SIT) in posebej glede zneska 39.075 SIT, uveljavljenega iz naslova nastale premoženjske škode. Ob taki razlagi pa revizija ni dovoljena: seštevek zneskov 600.000 SIT in 400.000 SIT ne presega zneska 1.000.000 SIT, znesek 39.075 SIT pa navedenega zneska niti ne dosega. Zato revizije ni mogoče obravnavati in jo je bilo treba po določbi 377. člena ZPP zavreči.