Jedro

Ob dokazih, ki jih je sodišče prve stopnje upoštevalo pri presoji, ali je podan utemeljen sum, da je obdolženec storil očitana kazniva dejanja, morajo biti upoštevane tudi navedbe oškodovanca kot tožilca, ki so obrazložene v obtožnem predlogu, prav tako pa video posnetek, ki ga sodišče prve stopnje ni pogledalo in ocenilo, saj gre očitno za dokaza, ki vsebujeta za presojo obstoja utemeljenega suma pomembne podatke.

Izrek

Pritožbi pooblaščenca oškodovanca kot tožilca A. A. se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Mariboru je s sklepom I Kr 32744/2021 z dne 2. 11. 2022 po prvem odstavku 437. člena v zvezi s 4. točko prvega odstavka 277. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zavrglo obtožni predlog pooblaščenca oškodovanca kot tožilca A. A. z dne 18. 1. 2022, ki je bil vložen zoper obdolženega B. B. zaradi štirih kaznivih dejanj odvzema mladoletne osebe po prvem odstavku 190. člena v zvezi z 20. členom Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Po drugem odstavku 96. člena ZKP je odločilo, da je oškodovanec kot tožilec A. A. dolžan plačati stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebne izdatke obdolženca, ki pa do izdaje sklepa niso nastali.

2. Zoper sklep se je pritožil pooblaščenec oškodovanca kot tožilca zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne v ponovni postopek pred sodišče prve stopnje pred drugo sodnico posameznico.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje v napadenem sklepu navaja, da je obtožni predlog oškodovanca kot tožilca pravočasen in da je ob formalnem preizkusu ugotovilo, da vsebuje vse sestavine obtožnega predloga iz 434. člena ZKP, torej je formalnopravno popoln, na koncu sklepa pa ugotavlja, da v opisu kaznivega dejanja obdolžencu očitano sostorilstvo z C. C. ni z ničemer konkretizirano in da sodišče ne more ugibati ali celo v škodo obdolženca razlagati besedilo obtožbe, kadar ta ni povsem jasna. Takšni obrazložitvi napadenega sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje obtožni predlog zavrglo iz razloga po 4. točki prvega odstavka 277. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 437. člena ZKP, pritožba utemeljeno očita nasprotje o odločilnem dejstvu ter pravilno navaja, da zato ni jasno, ali je sodišče prve stopnje obtožni predlog zavrglo iz razloga, ker opis kaznivega dejanja ni dovolj konkretiziran ali iz razloga, ki ga navaja v izreku sklepa, torej zato, ker ni zadosti dokazov, da bi bil obdolženec utemeljeno sumljiv dejanja, ki je predmet obtožbe (4. točka prvega odstavka 277. člena ZKP), kar sicer v razlogih sklepa prav tako pojasnjuje.

5. Pritožba utemeljeno navaja tudi, da bi moralo sodišče prve stopnje, ko je presojalo, ali zbrani dokazi potrjujejo obstoj utemeljenega suma, da je obdolženec storil očitana kazniva dejanja, upoštevati vse dokaze, ki jih je oškodovanec kot tožilec predložil sodišču, ne le nekaterih. Oškodovanec kot tožilec je v obtožnem predlogu predlagal, da ga sodišče zasliši kot pričo, da vpogleda v sodbo Okrožnega sodišča v Celju IV P 308/2017 z dne 13. 9. 2017 in posnetek poskusa prevzema otrok, ki ga je oškodovanec kot tožilec izvedel 26. 6. 2020 na naslovu P., v fotografije v spisu z dne 25. 2. 2020, ki so bile posnete na K. in jih je predložil že ob podaji kazenske ovadbe ter da vpogleda v SMS sporočila z dne 26. 2. 2020, ki so bila poslana na telefon C. C., s katerimi jo je tega dne obvestil o svojem prihodu po otroka in iz katerih je tudi razviden odgovor C. C., da naj bi oškodovanec po njenem zmotnem stališču mladoletnega D. D. nezakonito odpeljal na stik.

6. Od navedenih dokaznih predlogov, zapisanih v obtožnem predlogu oškodovanca kot tožilca, je sodišče prve stopnje, kot pravilno opozarja pritožba, upoštevalo le nekatere, nato pa zaključilo, da ni zadosti dokazov, da bi bil obdolženi B. B. utemeljeno sumljiv očitanih mu kaznivih dejanj oziroma da ni podan utemeljen sum, da je v sostorilstvu z C. C. zlonamerno onemogočil, da bi se uresničila izvršljiva odločba glede mladoletne osebe in preprečil stik oškodovanca kot tožilca z mladoletnima sinovoma. V razlogih sklepa je povzelo vsebino sodbe in sklepa Okrožnega sodišča v Celju IV P 308/2017 z dne 13. 9. 2017, omenilo fotografije z datumom 25. 2. 2020 in vsebino SMS sporočil z dne 26. 2. 2020 ter razloge sklepa z dne 12. 5. 2021, s katerim je Okrožno državno tožilstvo v Celju zavrglo ovadbo, podano zoper osumljenega B. B. zaradi dveh kaznivih dejanj odvzema mladoletne osebe v sostorilstvu po prvem odstavku 190. člena v zvezi z 20. členom KZ-1 in kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1. Pritožba ima prav, ko navaja, da je upoštevalo le fotografije in SMS sporočila, ne pa tudi ostalih predloženih dokazov, in da pri tem ni obrazložilo, zakaj ni kot dokaz upoštevalo tudi predlog za zaslišanje oškodovanca kot tožilca kot priče, katerega trditve so razvidne iz obrazložitve obtožnega predloga, in zakaj je prezrlo posnetek, priložen obtožnemu predlogu, ki po navedbah oškodovanca kot tožilca prikazuje njegov poskus prevzema otrok 26. 2. 2020 na naslovu P. Napadenemu sklepu utemeljeno očita, da so predloženi dokazi obrazloženi selektivno in da so, potem ko je sodišče prve stopnje navedena dokaza povsem prezrlo, tako obrazložene tudi fotografije in SMS sporočila ter da zato sklep o presoji obstoja utemeljenega suma nima razlogov o odločilnih dejstvih. Ob dokazih, ki jih je sodišče prve stopnje upoštevalo pri presoji, ali je podan utemeljen sum, da je obdolženec storil očitana kazniva dejanja, morajo biti upoštevane tudi navedbe oškodovanca kot tožilca, ki so obrazložene v obtožnem predlogu, prav tako pa video posnetek, ki ga sodišče prve stopnje ni pogledalo in ocenilo, saj gre očitno za dokaza, ki vsebujeta za presojo obstoja utemeljenega suma pomembne podatke.

7. Po obrazloženem je pritožba, ki sklepu sodišča prve stopnje očita, da o odločilnih dejstvih nima razlogov in da so razlogi o tem, zakaj je sodišče prve stopnje obtožni predlog zavrglo, sami s seboj v nasprotju, utemeljena, zato je pritožbeno sodišče napadeni sklep razveljavilo. Sodišče prve stopnje bo ob ponovni presoji zadeve navedene kršitve odpravilo, pri čemer pritožbeno sodišče ni ugodilo pritožbi, ko se zavzema za to, da bi to storil drugi sodnik posameznik.

8. Sklep pritožbenega sodišča temelji na tretjem odstavku 402. člena ZKP.