Jedro

V obravnavani zadevi gre za zakonski dejanski stan iz 63. člena ZUTD, po katerem pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost ne more uveljaviti zavarovanec, ki je postal brezposeln po svoji krivdi ali volji. S 3. alinejo 2. odstavka 63. člena ZUTD je med izključitveni razlog uvrščeno tudi prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi redne odpovedi iz krivdnega razloga. V konkretnem primeru je podan naveden zakonski dejanski stan, zato sta izpodbijani zavrnilni upravni odločbi pravilni in zakoniti.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe tožene stranke št. ... z dne 2. 8. 2018 ter priznanje pravice do nadomestila za brezposelnost, ker je presodilo, da je izpodbijani zavrnilni upravni akt o pravici do denarnega nadomestila pravilen in zakonit. 2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik smiselno iz vseh pritožbenih razlogov. Povzema 7., 41., 27., 61., 62., 63. in 69. člen Zakon o delovnih in socialnih sodiščih1 (ZDSS-1) ter se med drugim sklicuje na 23. in 26. člen Ustave Republike Slovenije2 (Ustava).

V obširni, nejasni in mestoma sami s seboj nasprotni množici navedb izpostavlja, da se je predsednica senata prvostopenjskega sodišča sicer vedla avtoritativno, vendar je celo pri njej prišlo do podtalnega udara, o čemer prilaga prijavo na GPU A. z dne 26. 9. 2019. Na sodišču je bil napaden na življenje in telo.

Povzema 2. točko obrazložitve sodbe v zvezi z odgovorom tožene stranke na tožbo, ki je predlagala prekinitev postopka do pravnomočne odločitve v delovnem sporu o odpovedi pogodbe o zaposlitvi, čeprav v teh sporih glede na ZDSS-1 ni mirovanja postopka. Ob uporabi 63. člena Zakona o urejanju trga dela3 (ZUTD), po katerem pravice do denarnega nadomestila ne more pridobiti tisti, ki je brezposeln postal po svoji krivdi ali volji, je v upravnem postopku odločeno na podlagi pavšalnega pisanja B.. Dejstva, pomembna za zakonito odločitev niso bila ugotovljena. Delovno razmerje mu je iz krivdnega razloga prenehalo na podlagi pavšalnih ugotovitev. Sicer se strinja z obrazložitvijo v 7. točki sodbe, da je vložil tožbo zoper odpoved pogodbe o zaposlitvi, iz popravka tožbe pa bi se dalo izluščiti, kaj se mu je dogajalo pri bivšem delodajalcu. Postavil je reparacijski zahtevek z 11. zahtevami in čez 50 podlagami, saj naj bi mu v podjetju določeni borci sugerirali vrnitev na delo. Vendar obstaja možnost, da najde drugo službo, ker B. ni zanesljiv delodajalec. Kljub temu je bila tožba zavržena, ker je ni popravil v skladu z zahtevo. Zavrženje je potrdilo tudi pritožbeno sodišče. V zvezi z 8. in 9. točko obrazložitve sodbe pa sodišču očita, da niso bili razčiščeni razlogi za prenehanje delovnega razmerja, zato denarno nadomestilo za brezposelnost ni zakonito zavrnjeno. Na sodišču je prišlo do podtalnega napada z vročo lavo in žago, o čemer je podal prijavo na Generalno policijsko upravo. Prilaga listine od A/4 do A/6. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku4 (ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana sodba izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu.

V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odstavka 339. člena ZPP, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Utemeljena je z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, zato je na pritožnikovo izvajanje potrebno ponovno poudariti le še naslednje.

5. V obravnavani zadevi gre za izpodbojno tožbo zoper drugostopenjsko upravno odločbo z dne 2. 8. 2018 o zavrnjeni pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje z dne 16. 5. 2018. S slednjo odločbo je zavrnjena dne 17. 4. 2018 vložena zahteva za priznanje pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost zaradi izključitvenega razloga, ker je tožniku delovno razmerje 14. 4. 2018 pri B. d. d. prenehalo po njegovi krivdi.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje prepričljivo izhaja, da je tožniku delovno razmerje dne 14. 4. 2018 pri B d. d. prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, da je zoper odpoved pogodbe o zaposlitvi sicer vložil tožbo, ki pa je bila zavržena. Delovno sodišče v Mariboru je tožbo zavrglo s sklepom Pd 27/2018 z dne 30. 7. 2018, saj je tožnik v odrejenem roku ni popravil in dopolnil tako, da bi bila sposobna za vsebinsko obravnavanje. Takšno procesno odločitev je potrdilo tudi pritožbeno sodišče s sklepom opr. št. Pdp 661/2018 z dne 8. 11. 2018 (in ne 2016, kot je sicer pomotoma zapisano v obrazložitvi izpodbijane sodbe - priloga B/1).

7. Navedeno dejansko stanje je edino odločilno za pravilni zaključek sodišča prve stopnje in pred tem tožene stranke, da tožnik ni upravičen do nadomestila za brezposelnost. Ker ni bilo pogojev za vsebinsko obravnavanje tožnikove tožbe o odpovedi pogodbe o zaposlitvi, mu je delovno razmerje pravnomočno prenehalo iz krivdnega razloga. V tem sodno socialnem sporu ni uporabljiva določba 206. člena v zvezi z 13. členom ZPP o razčiščevanju razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi kot predhodnega vprašanja, saj do vsebinskega sojenja o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi več sploh ne more priti.

8. V obravnavani zadevi gre tako zagotovo za zakonski dejanski stan iz 63. člena ZUTD, po katerem pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost ne more uveljaviti zavarovanec, ki je postal brezposeln po svoji krivdi ali volji. S 3. alinejo 2. odstavka 63. člena ZUTD je med izključitveni razlog uvrščeno tudi prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi redne odpovedi iz krivdnega razloga. V konkretnem primeru je podan naveden zakonski dejanski stan, zato sta izpodbijani zavrnilni upravni odločbi tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilni in zakoniti.

9. Ker je sodišče prve stopnje na podlagi 81. člena ZDSS-1, tožbeni zahtevek na odpravo pravilnih in zakonitih upravnih odločb utemeljeno zavrnilo in posledično tudi vtoževano pravico do nadomestila za brezposelnost, v zadevi ni prišlo, niti ni moglo priti do očitane kršitve pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave, ne pravice do povračila škode iz 26. člena Ustave. Sicer se do povsem pavšalno očitanih kršitev pritožbeno sodišče posebej ni dolžno niti opredeljevati. Enako velja glede preostalih pritožbenih navedb, od zatrjevanega napada na življenje in telo in drugih nelogičnih očitkov, ki ne pogojujejo drugačne odločitve od izpodbijane.

10. Zaradi obrazloženega je na podlagi 353. člena ZPP potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 33/1991 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 80/2010 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017.