Jedro

Izvršilno sodišče v izvršilnem postopku odloča o upnikovem predlogu za izvršbo. Na predlog je sodišče vezano. Glede pritožbenih trditev, da upnik zahteva plačilo plače nadzornega varnostnika, regresa in izplačilo deleža podjetja, je treba pojasniti, da iz predloga za izvršbo takšen zahtevek ne izhaja, zato sodišče prve stopnje o njem ni moglo odločati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje vzelo na znanje umik ugovora zoper II. točko izreka sklepa o izvršbi opr. št. I 98/25070-0001, z dne 8.3.2000; v celoti ugodilo ugovoru dolžnika zoper isti sklep o izvršbi, ustavilo izvršbo, razveljavilo sklep o izvršbi in opravljena izvršilna dejanja in zavrnilo predlog za izvršbo ter odločilo, da dolžnik sam nosi stroške ugovora. Zoper tak sklep se brez navedbe pritožbenih razlogov in pritožbenega predloga pravočasno pritožuje upnik. V pritožbi med drugim navaja, da od dolžnika ne zahteva tistega kar mu je bilo izplačano, torej 2.090.136,00 SIT. To je le minimalna vsota, ki jo je upnik navedel, saj sam ne more izračunati za koliko denarja so ga ogoljufali. Zahteva tisto, kar mu po zakonu pripada. Dolžnik mu ni izplačal plače v celoti s pripadajočimi obrestmi. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je razsodilo, da upniku pripadajo vse pravice iz delovnega razmerja. Upnik zahteva plačo nadzornega varnostnika, regres, izplačilo deleža podjetja in plačilo sodnih stroškov s pripadajočimi obrestmi. Pritožba ni utemeljena. Izvršilno sodišče v izvršilnem postopku odloča o upnikovem predlogu za izvršbo. Na predlog je sodišče vezano. V obravnavani zadevi je upnik izterjeval denarno terjatev in sicer glavnico v znesku 2.029.136,00 SIT ter zakonite zamudne obresti od posamičnih mesečnih zneskov za čas od junija 1993 do decembra 1997. V ugovornem postopku je dolžnik, kot je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, dokazal, da je prav sporni in izterjevani znesek, torej glavnico v znesku 2.029.136,00 SIT, upniku plačal. Dolžnik je torej uspel z ugovorom v katerem je uveljavljal ugovorni razlog iz 8. točke prvega odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Tudi upnik je omenjeno plačilo potrdil in ga priznava v obravnavani pritožbi. Glede pritožbenih trditev, da upnik zahteva plačilo plače nadzornega varnostnika, regresa in izplačilo deleža podjetja, pritožbeno sodišče ugotavlja, da takšna terjatev v predlogu za izvršbo ni navedena, zato sodišče prve stopnje o njej ni moglo odločati. Upnik tudi v pritožbi ne navede kakšne zneske oz. znesek naj bi omenjene postavke predstavljale. Pritožbeno sodišče le dodaja, da dolžnikova obveznost plačati regres in "delež podjetja" iz izvršilnega naslova ne izhaja. Odločitev sodišča prve stopnje, vsebovana v II. točki izreka sklepa o izvršbi opr. št. I 98/25070-0001-2, z dne 8.3.2000 (o zavrnitvi predloga za izvršbo v delu, v katerem upnik zahteva izterjavo zakonitih zamudnih obresti od glavnice) je postala pravnomočna. Upnik se namreč zoper omenjeni sklep ni pritožil, dolžnik pa je ugovor v delu v katerem se je nanašal na II. točko izreka, umaknil. Z obravnavano pritožbo upnik ne more uspešno izpodbijati pravnomočnega dela sklepa o izvršbi, zato se pritožbeno sodišče s pritožbenimi trditvami glede zakonitih zamudnih obresti ni moglo ukvarjati. Ob preizkusu izpodbijanega sklepa se torej izkaže, da je pritožba neutemeljena. V postopku pred sodiščem prve stopnje tudi ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, na katere pritožbeno sodišče v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi z določbo 15. člena ZIZ pazi po uradni dolžnosti. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo upnika na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.