Jedro

Gradbeno dovoljenje je možno spremeniti pred pričetkom gradnje oziroma med gradnjo, po izdaji uporabnega dovoljenja pa ne več.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožeče stranke proti odločbi tožene stranke z dne 4.1.2006, s katero je bila zavrnjena njena pritožba proti odločbi Upravne enote Kranj z dne 21.4.2005. Z navedeno odločbo je bila zavrnjena zahteva tožeče stranke za izdajo odločbe o spremembi gradbenega dovoljenja z dne 1.9.1981, ki je bilo izdano za gradnjo skladišča na zemljišču parc. št. 414 in 415 k.o. ... Odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi temelji na presoji, da za zahtevano spremembo gradbenega dovoljenja, naj ne bi bili izpolnjeni pogoji določeni v 73. členu Zakona o graditvi objektov (ZGO-1, Uradni list RS, št. 120/02 in 47/04); gradbeno dovoljenje je namreč možno spremeniti le v času njegove veljavnosti, po izvršeni gradnji in izdaji uporabnega dovoljenja, pa je gradbeno dovoljenje že izvršeno in zato naj bi ne veljalo več. Pri delih, ki izhajajo iz priloženega projekta (izzidek na severni strani objekta, izvedba sanitarij v kleti, gradnja stopnišča, vgradnja nosilcev), pa naj bi po presoji sodišča prve stopnje šlo za spremembe, ki vplivajo na lokacijske pogoje, zaradi česar sprememba ni dovoljena iz razlogov zakonskih omejitev 2. odstavka 73. člena ZGO-1. Sicer je sodišče odločilo na seji in ne na zahtevani glavni obravnavi, saj zahteva ni bila obrazložena v smislu odločbe Ustavnega sodišča Up-1005/05 z dne 11.11.2005. V pritožbi, v kateri uveljavlja vse pritožbene razloge, tožeča stranka med drugim navaja, da je sodišče v izpodbijani sodbi kršilo pravila postopka, ker ji ni vročilo odgovora na tožbo in ker ni opravilo zahtevane glavne obravnave (predlog zanjo naj bi bil obrazložen); materialno pravo naj bi bilo zmotno in nepravilno uporabljeno, saj po določbah ZGO-1 veljavnost gradbenega dovoljenja preneha le, če investitor v določenem roku ne začne z gradnjo, ne pa tudi v primeru, ko je gradnja objekta zaključena; sicer pa gradnja obravnavanega objekta ni bila zaključena, saj uporabno dovoljenje ni bilo izdano niti za zaščitni obrežni zid niti za kletne prostore; nobena izmed predlaganih sprememb naj ne bi bila taka, da bi vplivala na lokacijske pogoje, zato je v tej smeri dejansko stanje nepopolno oziroma nepravilno ugotovljeno. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita.

Odgovor na tožbo z dne 4.4.2006, sicer res v nasprotju z določbo 1. odstavka 276. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. list RS 36/04, Uradno prečiščeno besedilo) v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1 ni bil vročen tožeči stranki. Ker pa v njem tožena stranka zgolj navaja, da vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga zavrnitev tožbe, po presoji pritožbenega sodišča storjena kršitev določb postopka ni vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.

Očitek o neizvedbi glavne obravnave, ki je sicer bila zahtevana, ne pomeni kršitve pravil postopka v upravnem sporu. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijane sodbe utemeljilo, zakaj ni izvedlo glavne obravnave in se pri tem oprlo na stališče ustavnega sodišča, vsebovano v odločbi Up-1055/05 z dne 11.11.2005. Zato v obravnavanem primeru zgolj s tem, da kljub izrecni (a neobrazloženi) zahtevi tožeče stranke glavne obravnave ni izvedlo, ni bistveno kršilo določb postopka v upravnem sporu.

Materialnopravno podlago za spremembo izdanega pravnomočnega gradbenega dovoljenja predstavlja določba 73. člena ZGO-1, po kateri lahko investitor vloži zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja samo v času njegove veljavnosti (1. odstavek 73. člena ZGO-1). Iz dejanskih ugotovitev obravnavanega primera izhaja, da je bilo investitorju X.Y. izdano gradbeno dovoljenje z dne 1.9.1981 za gradnjo skladišča gotovih izdelkov na zemljišču parc. št. 414 in 415 že pravnomočno, ter da je bilo za objekt, ki je bil v celoti zgrajen po navedenem gradbenem dovoljenju že izdano uporabno dovoljenje z dne 6.7.1984, s katerim je bila dovoljena uporaba skladišča gotovih izdelkov, zgrajenega na podlagi gradbenega dovoljenja, katerega spremembo je zahtevala tožeča stranka. Revizijsko sodišče se sicer strinja s stališčem sodišča prve stopnje oziroma upravnih organov prve in druge stopnje, po katerem je v primerih, kot je obravnavani, ko je na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja gradnja že izvršena in tudi izdano uporabno dovoljenje, pravica, ki jo je dalo pravnomočno gradbeno dovoljenje že izkoriščena oziroma gradbeno dovoljenje že izvršeno. V takih primerih že po naravi stvari sprememba pravnomočnega gradbenega dovoljenja niti ni možna, ampak je ta a contrario možna le pred začetkom gradnje oziroma med samo gradnjo. Pravilnost takega stališča temelji tudi na določbi 4. odstavka 73. člena ZGO-1, ki ureja spremembo gradbenega dovoljenja zaradi spremembe investitorstva (za kar med drugim v tem primeru tudi gre) ter na določbi 5. odstavka 73. člena ZGO-1, ki ureja čas veljavnosti spremenjenega gradbenega dovoljenja. Za stališče sodišča prve stopnje, po katerem gradbeno dovoljenje v primerih, ko je gradnja že izvršena in uporabno dovoljenje že izdano ne velja več v določbah ZGO-1 (71. člen) sicer ni podlage, kar pa na samo pravilnost izpodbijane sodbe niti nima vpliva. Spremembe pravnomočnega gradbenega dovoljenja glede na omenjene določbe 73. člena ZGO-1 namreč ni mogoče z uspehom zahtevati potem, ko je objekt že zgrajen in zanj izdano uporabno dovoljenje.

Glede na ugotovljeno dejansko stanje, je sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotovilo, da gre pri nameravanih delih, kot so razvidna iz priloženega projekta, za taka dela oziroma take spremembe, ki vplivajo na lokacijske pogoje, ter da zato sprememba gradbenega dovoljenja glede na določbo 2. odstavka 73. člena ZGO-1 ni možna. V obravnavanem primeru, ko je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da sprememba pravnomočnega gradbenega dovoljenja ni možna oziroma dopustna že zato, ker je bil objekt zgrajen in zanj izdano veljavno uporabno dovoljenje, pa po presoji pritožbenega sodišča niti ni potrebe po preizkusu drugih pogojev določenih za spremembo gradbenega dovoljenja v določbah 73. člena ZGO-1. Dejstvo, da je sodišče prve stopnje (oziroma, da sta upravna organa) preizkušalo obstoj zakonskih pogojev za spremembo gradbenega dovoljenja tudi na tej pravni podlagi, pa na pravilnost oziroma zakonitost odločitve nima vpliva.

Pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dopusten iz razloga 1. odstavka 73. člena ZUS-1, saj izpodbijana sodba ne temelji na drugačnem dejanskem stanju, kot ga je ugotovila že tožena stranka, sicer pa je bilo že po določbi 5. odstavka 72. člena ZUS obravnavani pritožbeni razlog dopustno uveljavljati le kadar oziroma kolikor je sodba temeljila na dejanskem stanju, ki je bilo ugotovljeno v sodnem postopku.

Vrhovno sodišče je pritožbo tožeče stranke, ki je bila vložena pred uveljavitvijo Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07- sklep US RS) obravnavalo kot pritožbo po ZUS-1 iz razlogov 2. odstavka 107. člena navedenega zakona.