Jedro

Krog strank pri izdaji uporabnega dovoljenja je omejen na investitorja in udeležence gradnje.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnilo tožbo tožnice zoper odločbo tožene stranke z dne 20.9.2002. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnice zoper sklep Upravne enote Brežice z dne 4.2.2000, s katerim je upravni organ prve stopnje zavrnil zahtevek tožnice, da se ji prizna lastnost stranke in s tem pravica za sodelovanje v upravnem postopku pridobitve uporabnega dovoljenja za parkirne prostore ob piceriji A. ter diskoteki Ž. na zemljišču s parc. št. 762/1, 758/1, 758/5, 758/7, 758/8 in 758/10 k.o. ..., katerih investitor je A.A. Tožena stranka je ugotovila, da tožnica ni oseba, ki bi lahko sodelovala v postopku izdaje uporabnega dovoljenja.

V razlogih izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke. Ugotavlja, da je njena odločba pravilna in zakonita.

Tožnica v pritožbi navaja, da se z izpodbijano sodbo ne strinja. V postopku izdaje uporabnega dovoljenja so bile spregledane vse njene zahteve. Celoten postopek izdaje lokacijskega in gradbenega dovoljenja je bil nepravilen. Niso bile izpolnjene vse zahteve iz lokacijskega dovoljenja. Smiselno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe. Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Revizija ni utemeljena.

S 1.1.2007 je začel veljati ZUS-1. Ta je v 1. odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče RS o vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1. V 2. odstavku 107. člena pa je določil kriterije za razvrščanje pred uveljavitvijo ZUS-1 vloženih pritožb na pritožbe oziroma revizije. Ker obravnavana vloga, ki je bila vložena kot pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, ne izpolnjuje pogojev za pritožbo po 2. odstavku 107. člena ZUS-1, jo je Vrhovno sodišče obravnavalo kot pravočasno in dovoljeno revizijo. Prvostopna sodba pa je po določbi 2. odstavka 107. člena ZUS-1 postala pravnomočna s 1.1.2007. V 85. členu ZUS-1 je določeno, da se revizija lahko vloži zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz 2. in 3. odstavka 75. člena ZUS-1 oziroma zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek); da revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. odstavek). Po 86. členu ZUS-1 je določeno, da Vrhovno sodišče RS izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava. V 91. členu ZUS-1 je določeno, da o reviziji Vrhovno sodišče odloča brez obravnave.

V obravnavanem primeru je sporno vprašanje, ali tožnica lahko sodeluje v postopku izdaje uporabnega dovoljenja za konkretni objekt. Materialni predpis, ki ureja postopek v zvezi s pridobitvijo uporabnega dovoljenja je Zakon o graditvi objektov (ZGO, Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 40/94 do 59/96). Ta določa, da upravni organ izda uporabno dovoljenje po opravljenem tehničnem pregledu, ki ga opravi komisija, sestavljena iz strokovnih delavcev, organov in organizacij, ki so določili pogoje ali dali soglasje za izgradnjo objekta (67. člen ZGO). Pri pregledu sodelujejo predstavniki investitorja, nadzornega organa, izvajalskih in projektivnih organizacij ter dobaviteljev glavne opreme (69. člen ZGO). Po opravljenem tehničnem pregledu izda organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje uporabno dovoljenje (71. člen ZGO), zoper katero se poleg investitorja lahko pritožijo tudi udeleženci pri gradnji (72. člen ZGO).

V postopku izdaje uporabnega dovoljenja ne morejo sodelovati in ne sodelujejo stranski intervenienti, saj so svoje morebitne pravice in pravne koristi v zvezi z objektom, ki je predmet uporabnega dovoljenja, lahko varovali že v postopku izdaje lokacijskega in gradbenega dovoljenja. Tožnica zato v konkretnem primeru ne more izkazati določenega razmerja do stvari, o kateri se odloča v postopku o izdaji uporabnega dovoljenja, niti po določbah ZGO, niti po določbah 49. člena ZUP (1986) tako tudi ne more biti stranka v tem postopku. Iz 72. člena ZGO izhaja, da se zoper uporabno dovoljenje poleg investitorja lahko pritožijo le še udeleženci pri gradnji. Zato je tudi po presoji revizijskega sodišča odločba tožene stranke pravilna in zakonita.

Revidentka v reviziji postopku ponavlja ugovore, ki se nanašajo na izdano lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Že sodišče prve stopnje je ta ugovor zavrnilo s pravilnim stališčem, da navedeni dovoljenji nista predmet konkretnega upravnega spora. Svojo udeležbo v navedenih postopkih bo (bi) morala tožnica uveljavljati z ustreznimi pravnimi sredstvi, ki jih dopušča Zakon o splošnem upravnem postopku.

Ker glede na navedeno niso podani uveljavljani revizijski razlogi in tudi ne razlogi, na katere mora paziti Vrhovno sodišče RS po uradni dolžnosti, zato je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 92. člena ZUS-1.