Jedro

Pri presoji prošnje za BPP za osebni stečaj je treba upoštevati, da je razumnost predloga osebnega stečaja lahko tudi v možnosti odpusta obveznosti dolžniku in doseganju pravnih učinkov le-tega, pri čemer neobstoj premoženja dolžnika ni ovira za vodenje in uspešen zaključek odpusta obveznosti dolžniku. Vnaprejšnje zavračanje prošenj za BPP za začetek osebnega stečaja zaradi neobstoja premoženja dolžnika vodi v izvotlitev z zakonom predvidene možnosti odpusta obveznosti in njegovih učinkov.

Izrek

Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba Okrožnega sodišča v Krškem št. Bpp 216/2013 z dne 5. 6. 2013 odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške upravnega spora v višini 350 EUR, povečane za 22 % DDV, v roku 15 dni, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Tožena stranka je v ponovljenem postopku ponovno zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) na podlagi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). V obrazložitvi med drugim navaja, da Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) določa v 382. členu namen postopka osebnega stečaja, in sicer se slednji vodi z namenom, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. Upoštevaje navedeno ugotavlja, da sama uvedba postopka osebnega stečaja nad premoženjem tožnika ni razumna, saj slednji ne razpolaga s premoženjem, niti ne prejema dohodka, kar bi omogočilo kakršnokoli poplačilo. S tem pa zakonski namen osebnega stečaja ne bi bil realiziran. Ravno tako ocenjuje, da je tožnik prevzemal lahkomiselno in neodgovorno obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem. Zaključuje srednjo šolo, septembra pa šolanje želi nadaljevati. Prošnja tožnika zato ne upravičuje dodelitve brezplačne pravne pomoči. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja, ker meni, da zavrnitev prošnje na podlagi 24. člena ZBPP ni pravilna in zakonita. Tožena stranka je opredelila namen osebnega stečaja, ki da se vodi z namenom, da bi vsi upniki s premoženjem stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. Ne glede na določbo 382. člena ZFPPIPP se je tožena stranka preozko oprla zgolj na enega izmed namenov postopka osebnega stečaja. Tožena stranka je namreč spregledala druge, enako pomembne namene osebnega stečaja. Pri tem se sklicuje tudi na strokovni članek prof. Tomaža Keresteša, ki pravi, da namen osebnega stečaja ne more biti zgolj doseganje enakega obravnavanja vseh dolžnikovih upnikov in preventivno preprečevanje povzročanja škode. Tožnik bi lahko v primeru, da bi mu bila dodeljena BPP za kritje začetnih stroškov predujma, predlagal tudi odpust obveznosti v postopku osebnega stečaja. Pogoje za odpust obveznosti določa 399. člen ZFPPIPP in jih sam tudi izpolnjuje, tako da bi se po izteku preizkusne dobe lahko razbremenil dolgov, zaradi katerih je prezadolžen. Obstoj dolga pa mu povzroča tudi veliko psihično stisko. Z zavrnitvijo BPP so mu odvzete temeljne človekove pravice, možnost za vložitev predloga za postopek osebnega stečaja, ki je kot zakonska možnost omogočena vsakemu posamezniku, s tem pa mu je možnost za razbremenitev dolgov onemogočena. Preostalih tožbenih navedb sodišče ne povzema, ker na odločitev v zadevi ne morejo vplivati.

Predlaga, naj sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi, zahteva tudi povrnitev stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka posebnega odgovora na tožbo ni vložila, predložila pa je sodišču upravne spise.

K 1. točki izreka: V obravnavani zadevi je sporna odločba tožene stranke, ko je zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev BPP za založitev predujma za začetne stroške osebnega stečaja.

Tožena stranka je odločala v ponovnem postopku na podlagi sodbe Upravnega sodišča opr. št. I U 572/2013 z dne 15. 5. 2013. Glede na razloge za odločitev, ki jih bo sodišče navedlo v tej sodbi, ni presojalo, ali je tožena stranka sledila napotkom iz zgoraj citirane sodbe.

Tožena stranka je svojo odločitev oprla na določilo 24. člena ZBP, s katerim je zakonodajalec opredelil objektivne pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči in je z njim določil, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

Tožena stranka v izpodbijani odločbi meni, da bi bilo v obravnavani zadevi nerazumno začeti postopek osebnega stečaja, ker namen osebnega stečaja ne bi bil realiziran, ta namen pa je poplačilo upnikov. Poplačilo upnikov naj ne bi bilo mogoče, ker pogoj obstoja stečajne mase ni izpolnjen.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je obstoj stečajne mase pogoj za začetek osebnega stečaja. O tem vprašanju je stališče že zavzelo Vrhovno sodišče RS v sodbi opr. št. X Ips 16/2013 z dne 30. 5. 2013 in X Ips 491/2012 z dne 2. 10. 2013, ko je sodišče v podobni zadevi ugodilo reviziji tožeče stranke in sodbo upravnega sodišča spremenilo tako, da je tožbi ugodilo in odpravilo odločbo organa za brezplačno pravno pomoč in zadevo vrnilo temu organu v ponoven postopek. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je v okviru osebnega stečaja možen tudi postopek za odpust obveznosti, ki se izvede znotraj postopka osebnega stečaja pod pogojem, da je dolžnik do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja vložil predlog za odpust obveznosti. Po mnenju vrhovnega sodišča je postopek osebnega stečaja torej urejen kot en postopek, znotraj katerega je kot poseben postopek predviden tudi postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika. Torej tudi v obravnavani zadevi lahko tožnik do konca stečajnega postopka predlaga tudi odpust obveznosti. Nadalje je vrhovno sodišče v navedeni sodbi izrazilo nestrinjanje z argumentacijo sodišča prve stopnje, da je obstoj premoženja stečajnega dolžnika predpostavka za razumno začetje postopka osebnega stečaja. Znotraj enega postopka, ki se lahko začne le z izpolnitvijo procesne predpostavke plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, za plačilo katerega že ZFPPIPP izrecno predvideva možnost dodelitve brezplačne pravne pomoči, se namreč zasledujeta dva cilja. Poleg osnovnega cilja oziroma namena osebnega stečaja, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih, se v postopku osebnega stečaja zasleduje tudi namen razbremenitve dolžnika iz primeža prezadolženosti, čemur služi inštitut odpusta obveznosti stečajnemu dolžniku. Nadalje je vrhovno sodišče tudi navedlo, da mora organ za brezplačno pravno pomoč pri presoji vsake prošnje za brezplačno pravno pomoč za osebni stečaj upoštevati, da je razumnost predloga osebnega stečaja lahko tudi v možnosti odpusta obveznosti dolžniku in doseganju pravnih učinkov le-tega, pri čemer pa neobstoj premoženja dolžnika ni ovira za vodenje in uspešen zaključek odpusta obveznosti dolžniku. Vnaprejšnje zavračanje prošenj za brezplačno pravno pomoč za začetek osebnega stečaja zaradi neobstoja premoženja dolžnika vodi v izvotlitev z zakonom predvidene možnosti odpusta obveznosti in njegovih učinkov. Ker je postopek osebnega stečaja že sam po sebi namenjen razreševanju slabega finančnega položaja, v katerem se je znašel dolžnik, je pogojevanje dodelitve brezplačne pravne pomoči za vodenje tega postopka z obstojem premoženja dolžnika po presoji vrhovnega sodišča v navzkrižju tako z namenom, ki se zasleduje z inštitutom brezplačne pravne pomoči, kot tudi z interesi, ki se zasledujejo v osebnem stečaju, katerega del je lahko tudi odločanje o odpustu obveznosti.

Iz zgoraj navedenih razlogov sodišče meni, da ni nerazumno odobriti brezplačne pravne pomoči tožniku kot oprostitev plačila predujma za kritje začetnih stroškov osebnega stečaja, saj lahko tožnik v okviru stečajnega postopka predlaga tudi odpust obveznosti, zato predpogoj za osebni stečaj ni nujno obstoj stečajne mase.

Iz navedenih razlogov je sodišče tožbi ugodilo na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je bilo napačno uporabljeno materialno pravo (24. člen ZBPP), posledično temu pa so bila v bistvenih točkah dejstva nepopolno ugotovljena, ker se finančni kriterij ni ugotavljal. Zato je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo in je zadevo vrnilo v ponoven postopek, v katerem bo tožena stranka odpravila ugotovljene pomanjkljivosti. V ponovljenem postopku bo potrebno ugotavljati, ali je izpolnjen tudi finančni kriterij za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Sodišče še pojasnjuje, da se po 10. členu ZST-1 v postopkih o dodelitvi brezplačne pravne pomoči taksa ne plača, zato sodišče v tovrstnih postopkih posebej ne odloča o predlogih za oprostitev plačila sodnih taks.

K točki 2 izreka: Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, pripada tožeči stranki skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 pavšalni znesek povračila stroškov upravnega spora v skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, ki določa, da če je bila zadeva rešena na seji in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 350,00 EUR.