Jedro

Ocena o izkazani realni nevarnosti ponovnega hudega ogrožanja zdravja in življenja sebe in drugih temelji na ugotovitvah o njegovih ravnanjih neposredno pred hospitalizacijo (vpričo matere je razbil stekleno mizo, bil verbalno agresiven do prijatelja in nekdanjega dekleta, govoril, da ga mati želi ubiti) in preteklih ravnanjih (z udeležbo v prometu je ogrožal sebe in druge) in prepričljivem izvedenskem mnenju, da so v fazi akutnega poslabšanja duševne motnje in ob istočasni zlorabi drog (predvsem stimulansov) pritožnikova ravnanja impulzivna in izrazito nepredvidljiva.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se udeležencu omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov in da se zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične klinike najdlje do vključno 22. 5. 2024. 2. Udeleženec v pritožbi zoper navedeni sklep, vloženi po pooblaščeni odvetnici, predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter postopek ustavi.

Ne drži navedba, da je bil obveščen o pričetku postopka in o pravici do izbire odvetnika. Vztraja pri tem, da zdravljenju ne nasprotuje in da je dal pisno privolitev za zdravljenje. Niti o ponovnem sodnem postopku niti o pravici do izbire odvetnika ni bil obveščen. V takem primeru bi zagotovo poklical pooblaščenko, tako kot jo je poklical ob sprejemu 22. 4. 2024. S tem je omejilo njegove pravice do učinkovitega zastopanja njegovih interesov v postopku.

Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja noben od zakonskih pogojev za zadržanje na zdravljenju. Ni razvidno, katere okoliščine v ravnanju udeleženca je sodišče štelo kot ogrožajoče. Ni niti suicidalen niti nasilen in pred sprejemom ni nikogar ogrožal. Sodelovanje v prepiru je prekršek zoper javni red in mir. Enako velja za uničevanje in vandalizem. Ta dejanja niso opredeljena kot kazniva in ne predstavljajo ogrožanja življenja, računa za hotel v višini 2.000 EUR pa ni mogoče šteti kot veliko premoženjsko škodo. Pri prepiru tudi nihče drug razen pritožnika ni bil poškodovan. Ugotovitev v zvezi s potencialno udeležbo v prometu je pavšalna in arbitrarna ter gola špekulacija. V sklepu tudi ni razlogov, da ga ni mogoče pred seboj obvarovati s katerim od milejših ukrepov, npr. z zdravljenjem na odprtem ali polodprtem oddelku ali ambulantno. Večkrat je bil že zdravljen v bolnišnici in ni nikoli poskušal samovoljno oditi, niti ne odklanja zdravil. Želi pa vedeti, kakšna zdravila prejema in zakaj, kar predstavlja njegovo zakonsko upravičenje. Enako velja za njegovo željo, da sodeluje v procesu zdravljenja in da pri tem sodeluje osebni psihiater. Zaključek o potrebnosti zdravljenja na oddelku z omejitvijo svobode gibanja in osebne svobode ter omejitvijo pravice do izbire zdravnika in sodelovanja pri zdravljenju je zato nerazumljiv.

Neobrazložena je tudi odločitev sodišča, da se udeležencu omeji sodelovanje pri izvajanju dokazov. Možnost vznemirjenja ni zadosten razlog za omejitev procesnih pravic.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Neutemeljen je očitek, da ni bil obveščen o uvedbi postopka in o pravici do izbire odvetnika. Po 61. členu Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr) sodišče v enem dnevu od prejema obvestila direktorja o sprejemu osebe s sklepom uvede postopek, v katerem postavi izvedenca in odvetnika osebe ter jo pouči o pravici, da lahko postavljenega odvetnika zamenja. Kot izhaja iz zapisnika o naroku, je bil pritožniku tak sklep o uvedbi postopka vročen in so mu bili pojasnjeni razlogi za uvedbo postopka. Na naroku je sodeloval odvetnik, ki ga je postavilo sodišče, v sklepu o uvedbi postopka pa je bilo tudi navedeno, da lahko pritožnik postavljenega odvetnika zamenja. Nenazadnje pritožbene navedbe potrjujejo, da mu je bila ta pravica dejansko poznana.

5. Ni izkazana trditev, da je podal soglasje za zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom. V zaslišanju je sicer povedal, da ni preklical soglasja, a ob tem tudi, da je za odpust in ne za odprti oddelek, da opaža nepravilnosti na oddelku. Tudi iz povzetka medicinske dokumentacije izhaja, da je sprva soglašal z zdravljenjem na oddelku pod posebnim nadzorom, kasneje pa le z zdravljenjem, a ne na tem oddelku. Nenazadnje tudi v pritožbi izrecno govori le o soglasju za zdravljenje.

6. Neutemeljen je očitek o nezadostnih razlogih za omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov. Sodišče se je oprlo na izvedensko mnenje, da bi pritožnika navzočnost pri izvajanju dokazov ob tedanjem psihičnem stanju dodatno vznemirila do te mere, da bi se njegovo zdravstveno stanje poslabšalo.

7. Neutemeljeni so očitki o neizkazanosti predpostavk za zdravljenje na oddelku psihiatrične bolnišnice pod posebnim nadzorom. Tako zdravljenje je po ZDZdr dopustno, (1) če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, (2) če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovati svoje ravnanje, in (3) če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (53. člen v zvezi z 39. členom ZDZdr).

8. V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, da je pri pritožniku prišlo do akutnega poslabšanja maničnega tipa bipolarne afektivne motnje in da sta zaradi tega njegova presoja realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja hudo moteni. Teh dveh ugotovitev, ki temeljita na izčrpnem in na medicinski dokumentaciji in pregledu pritožnika temelječem izvedenskem mnenju, pritožba ne izpodbija. Ocena o izkazani realni nevarnosti ponovnega hudega ogrožanja zdravja in življenja sebe in drugih temelji na ugotovitvah o njegovih ravnanjih neposredno pred hospitalizacijo (vpričo matere je razbil stekleno mizo, bil verbalno agresiven do prijatelja in nekdanjega dekleta, govoril, da ga mati želi ubiti) in preteklih ravnanjih (z udeležbo v prometu je ogrožal sebe in druge) in prepričljivem izvedenskem mnenju, da so v fazi akutnega poslabšanja duševne motnje in ob istočasni zlorabi drog (predvsem stimulansov) pritožnikova ravnanja impulzivna in izrazito nepredvidljiva. Z zmanjševanjem pomena teh ugotovitev pritožnik ne vnese dvoma o pravilnosti zaključka, da je v fazi izrazito okrnjene zmožnosti obvladovanja svojih ravnanj in izkazanih agresivnih ravnanjih navzven izkazana realna nevarnost hudega ogrožanja življenja in zdravja drugih. Ugotovitve in pritožbene navedbe v zvezi z ogrožanjem sebe in povzročanjem hude premoženjske škode zato niso odločilne.

9. Ni utemeljen očitek o nejasnosti, neobrazloženosti in nepravilnosti zaključka, da ugotovljenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, da je bilo uvedeno zdravljenje z novim zdravilom in da je zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom potrebno zaradi opazovanja učinkov tega zdravljenja. Nujno potrebno je torej bolnišnično zdravljenje, raznolikost videnj v zvezi z zdravljenjem, ki jih je v postopku izrazil pritožnik, pa ne daje zanesljive opore za sklepanje, da je podal soglasje za bolnišnično zdravljenje izven oddelka pod posebnim nadzorom. Z izpodbijano odločitvijo sodišča pa ni poseženo v pritožnikovo pravico, da je seznanjen s terapijo, ki jo prejema, in v ostale pravice, ki mu gredo po ZDZdr in Zakonu o pacientovih pravicah. Sprejeta odločitev tudi ne ovira strokovne presoje psihiatrične bolnišnice, da se pritožnika pred iztekom v sklepu določenega datuma premesti na oddelek z manj omejujočim redom.

10. Po presoji, da niso utemeljeni niti uveljavljeni pritožbeni razlogi, niti razlogi, ki jih je pritožbeno sodišče dolžno preizkusiti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo odvetnika zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).

11. O stroških odvetnice bo odločilo sodišče prve stopnje (68. člen ZDZdr).