Jedro

Štirje tožniki v tožbi zoper dva toženca uveljavljajo tožbeni zahtevek za ugotovitev služnosti v korist petih in v breme dveh zemljišč. Zahtevek za ugotovitev stvarne služnosti je nedenarni zahtevek. Ne glede na določbo drugega odstavka 41. člena ZPP se vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ugotovi s seštevkom vrednosti posameznih zahtevkov oziroma delov teh zahtevkov, ki so še sporni, kadar je odločitev o reviziji odvisna od rešitve pravnih vprašanj, ki so skupna za vse navedene zahtevke, ali če so posamezni zahtevki med seboj tako povezani, da je odločitev o posameznem zahtevku odvisna od odločitve o drugem zahtevku. Ustaljeno stališče sodne prakse tega sodišča je, da peti odstavek 367. člena ZPP ne posega v ureditev drugega odstavka 41. člena ZPP, da se v primeru o subjektivni kumulaciji zahtevkov navadnih sospornikov dovoljenost revizije presoja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka navadnega sospornika.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev služnosti v korist vsakokratnih lastnikov gospodujočih zemljiščih (nepremičnin parc. št. 2270 ... (ID 1382138), parc. št. 2267/3 k.o. ... (ID 1878537) in parc. št. 2267/4 k.o. ... (ID 4398162)), ki so v lasti tretje in četrte tožnice ter nepremičnin (parc. št. 2269 k.o. ... (ID 101135) in parc. št. 2267/2 k.o. ... (ID 4629361)), ki so v solasti prvega tožnika in druge tožnice, in sicer gre za služnost hoje in voženj z vsemi vrstami motornih vozil po obstoječi gramozirani cesti (v dolžini 39,55 m in v širini med 2,60 m v najširših predelih in 2,47 m v najožjih predelih, na uvozu V., parc. št. 2515 k.o. ..., pa znaša ustje uvoza med obema robnikoma 5,10 m, gledano v smeri V. na parcelo 2268 k.o. ..., ter so ob desni strani poti betonski robniki in rob v višini 26 cm, ob levi strani, gledano v isti smeri, pa je samo v dolžini 10,80 m betonski rob višine 27 cm, v nadaljevanju pa po tej strani ni betonskih robnikov, vse do stika s parc. št. 2267/3 k.o. ...), v breme vsakokratnega lastnika parc. št. 2268 k.o. ... (ID 663382) in parc. št. 2267/1, k.o. ..., ki sta v solasti tožencev. Sodišče je tožencema prepovedalo vsakršno poseganje v opisano služnost. 2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Predlog za dopustitev revizije vlagata toženca, ki menita, da Vrhovno sodišče še ni sprejelo ustrezne pravne rešitve v zvezi s pravnim vprašanjem o pretrganju priposestvovalnih rokov in njihovem ponovnem teku v primeru, ko so že pravni predniki služečih zemljišč in njihovi nasledniki na določen način nasprotovali uzurpaciji njihovih zemljišč s strani tretjih oseb oziroma ali je ob upoštevanju veljavnih pravil res mogoče zaključiti, da so sedanji služnostni upravičenci ob vseh nasprotovanjih predlagateljev res uspeli pridobiti prisojeno služnost. Dopustitev revizije v predlogu utemeljujeta z odsotnostjo sodne prakse glede vprašanja, kaj je z dolžnostjo dovolitve služnosti, ko sama služnost po neki trasi namembnost izgubi in se po tem izvaja po drugi trasi, prav tako v breme kasnejših lastnikov služečih zemljišč.

4. Predlog ni popoln.

5. Štirje tožniki v tožbi zoper dva toženca uveljavljajo tožbeni zahtevek za ugotovitev služnosti v korist petih in v breme dveh zemljišč. Zahtevek za ugotovitev stvarne služnosti je nedenarni zahtevek, pri katerem je v skladu z drugim odstavkom 44. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi, tožena stranka pa opredelitvi ni nasprotovala. Ne glede na določbo drugega odstavka 41. člena ZPP se vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ugotovi s seštevkom vrednosti posameznih zahtevkov oziroma delov teh zahtevkov, ki so še sporni, kadar je odločitev o reviziji odvisna od rešitve pravnih vprašanj, ki so skupna za vse navedene zahtevke, ali če so posamezni zahtevki med seboj tako povezani, da je odločitev o posameznem zahtevku odvisna od odločitve o drugem zahtevku. Ustaljeno stališče sodne prakse tega sodišča je(1), da peti odstavek 367. člena ZPP ne posega v ureditev drugega odstavka 41. člena ZPP, da se v primeru o subjektivni kumulaciji zahtevkov navadnih sospornikov dovoljenost revizije presoja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka navadnega sospornika.

6. V konkretnem primeru je tožeča stranka navedla le eno vrednost spornega predmeta (tako imenovano nediferencirano vrednost spornega predmeta, in sicer 5.000 EUR), čeprav se tožba nanaša na deset zahtevkov. Tri gospodujoča zemljišča so v lasti tretje in četrte tožnice, dve gospodujoči zemljišči v lasti prvega tožnika in druge tožnice, obe služeči zemljišči pa sta v solasti prvega toženca in druge toženke. Za popolnost predloga za dopustitev revizije in za uporabo petega odstavka 367. člena ZPP (ob izpolnitvi drugih pogojev iz te določbe) bi predlagatelja morala navesti dve vrednosti spornega predmeta, in sicer posebej za objektivno kumulirane zahtevke za ugotovitev stvarne služnosti v korist gospodujočih zemljišč, ki so v lasti tretje in četrte tožnice, in v breme služečih zemljišč prvega toženca in druge toženke, ter posebej za ugotovitev stvarne služnosti v korist gospodujočih zemljišč, ki sta v lasti prvega tožnika in druge tožnice, in v breme služečih zemljišč prvega toženca in druge toženke. Procesnopravni razmerji strank na aktivni strani (natančneje procesnopravno razmerje tretje in četrte tožnice na eni strani ter procesnopravno razmerje prvega tožnika in druge tožnice na drugi strani) ohranjata vsaka svojo identiteto, saj bi solastnici parc. št. 2270, 2267/3 in 2267/4 k.o. ... ter solastnika parc. št. 2269 in 2267/2 k.o. ... lahko vodili dve samostojni pravdi. Pravice do revizije zato predlagatelja ne moreta pridobiti zgolj zato, ker je bilo o spornih pravnih razmerjih odločeno z eno odločbo.

7. Ker obravnavani predlog za dopustitev revizije ni popoln, ga je sodišče na podlagi določbe 377. člena ZPP zavrglo.

Op. št. (1): Sklep II DoR 245/2009 z dne 3. 3. 2011, sklep II Ips 166/2010 z dne 30. 6. 2011, sklep II Ips 197/2012 z dne 23. 8. 2012 in številne druge odločbe.