Jedro

V postopku za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi storitve prekrška v preizkusni dobi sodišče torej ugotavlja zgolj to, ali je storilec v času preizkusne dobe storil prekršek, za katerega mu je bila izrečena stranska sankcija najmanj 3 kazenskih točk, kar mora biti ugotovljeno s pravnomočnim plačilnim nalogom, odločbo ali sodbo o prekršku. V kolikor so ti pogoji izpolnjeni, sodišče nima možnosti tehtanja, ali naj storilcu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Celju EPVD 412/2020 z dne 3. 9. 2020 ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje storilčeva zagovornica zaradi bistvenih kršitev določb postopka o prekršku, kršitev materialnih določb Zakona o prekrških (ZP-1) in zmotne ugotovitve dejanskega stanja (1. do 3. točka 154. člena ZP-1) in predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi, zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje in storilca oprosti stroškov postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje na podlagi obvestila Ministrstva za pravosodje z dne 23. 3. 2022 ugotovilo, da je storilec med preizkusno dobo, ki je trajala od 3. 10. 2020 do 3. 8. 2021, dne 22. 7. 2021 storil hujši prekršek, saj mu je na podlagi sodbe Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. PR 1026/2021 z dne 7. 10. 2021, ki je postala pravnomočna dne 23. 3. 2022, zaradi prekrška po 2. točki šestega odstavka 46. člena Zakona o pravilnih cestnega prometa (ZPrCP), bila izrečena med drugim tudi stranska sankcija 3 kazenskih točk (KT). Ker v skladu z drugim odstavkom 202.e člena ZP-1 sodišče s sklepom prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (med drugim tudi), če storilec v preizkusni dobi stori hujši prekršek, to pa je v skladu z drugim odstavkom člena 23 ZP-1 prekršek, za katerega se storilcu izreče stranska sankcija najmanj 3 (treh) kazenskih točk (KT) v cestnem prometu ali pa stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila, je prvo sodišče ob zgoraj navedenih ugotovitvah storilcu utemeljeno in povsem zakonito preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

5. Pritožnik v svojih pritožbenih navedbah ne oporeka dejstvu, da mu je s citirano sodbo med drugim bila izrečena tudi stranska sankcija 3 KT, nasprotuje pa odločitvi o preklicu iz razloga, saj zatrjuje, da mu je bil sklep o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja opr. št. EPVD 412/2020 z dne 3. 9. 2020, s katerim je sodišče prve stopnje ugodilo storilčevemu predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in mu je v izreku tega sklepa naložilo med drugim tudi, da v času preizkusne dobe 10 mesecev, ki začne teči naslednji dan po prejemu tega sklepa, ne sme storiti prekrška, ki je opredeljen kot hujši prekršek zoper varnost cestnega prometa, vročen pred 20. 9. 2020. Zato se je po pritožbenih zatrjevanjih preizkusna doba iztekla pred 22. 7. 2021, ko je storil ugotovljen prekršek.

6. Iz listin spisa izhaja, da je sklep z dne 3. 9. 2020 prejela storilčeva zagovornica dne 25. 9. 2020, storilec osebno pa 2. 10. 2020, kar izkazujeta obe vročilnici, ki sta pripeti k list. št. 30 spisa. Pravilno je zato sodišče prve stopnje ugotovilo, da je preizkusna doba trajala do 3. 8. 2021, pritožbene trditve, da je bil storilcu sklep z dne 3. 9. 2020 vročen pred 20. 9. 2020 ter da se je zato preizkusna doba iztekla pred 22. 7. 2021, pa so neizkazane in vsled tega neutemeljene. Storilec je prekršek, ki je podlaga za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja storil 22. 7. 2021, torej v času preizkusne dobe, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, zato so pritožbene trditve storilčeve zagovornice protispisne in neutemeljene, sklep sodišča prve stopnje pa pravilen in zakonit. 7. Iz povzete določbe 202.e člena ZP-1 jasno izhaja, da sodišče v primeru ugotovitve, da je storilec v času preizkusne dobe storil hujši prekršek, nima možnosti tehtanja, ali naj mu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti. V postopku za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi storitve prekrška v preizkusni dobi sodišče torej ugotavlja zgolj to, ali je storilec v času preizkusne dobe storil prekršek, za katerega mu je bila izrečena stranska sankcija najmanj 3 kazenskih točk, kar mora biti ugotovljeno s pravnomočnim plačilnim nalogom, odločbo ali sodbo o prekršku. V kolikor so ti pogoji izpolnjeni, sodišče nima možnosti tehtanja, ali naj storilcu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti. To pomeni, da v postopku za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče ne more določiti nove, daljše preizkusne dobe, zato so pritožbena zavzemanja v tej smeri neutemeljena.

8. Nobenega dvoma ni, da je preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi storitve hujšega prekrška v času preizkusne dobe ustrezen in primeren ukrep za dosego ustavno dopustnega cilja izločitve udeležencev cestnega prometa iz same udeležbe v cestnem prometu, zaradi zlorabe zaupanja, da bodo pri udeležbi v cestnem prometu z motornimi vozili spoštovali cestno prometna pravila, ki jim je bilo izkazano že z izdajo vozniškega dovoljenja, nato pa ponovno zlorabiti to zaupanje z nespoštovanjem pogojev odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Glede na to, da je storilcu že bila odložena izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, storilec pa pogojev odložitve ni spoštoval, tudi ni nobenih pomislekov o tem, da je to sorazmeren ukrep glede na vse prekrške, ki jih je obdolženec storil. 9. Prav tako v pritožbenih navedbah ni najti podlage za spremembo odločitve o stroških postopka o prekršku in ni mogoče slediti predlogu, da naj se storilca oprosti plačila sodne takse in stroškov postopka. Za oprostitev plačila stroškov postopka mora biti namreč izkazano, da bi s plačilom stroškov postopka bilo ogroženo storilčevo preživljanje ali preživljanje tistih, ki jih je po zakonu dolžan preživljati1, take navedbe pa mora storilec konkretizirati in jih tudi dokazati z ustreznimi dokazili, česar s pritožbenimi navedbami ni uspel storiti. Še vedno pa lahko do izteka roka za plačilo predlaga oprostitev oziroma odlog plačila stroškov postopka (peti odstavek 144. člena ZP-1). O tem je pristojno odločati sodišče prve stopnje.

10. Iz teh razlogov je bilo potrebno sklep sodišča prve stopnje v skladu s tretjim odstavkom člena 163 ZP-1 potrditi v odsotnosti kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi uradoma (člen 159 ZP-1), saj je pritožba storilčeve zagovornice neutemeljena.

11. Ker storilec ni uspel s pritožbo, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka člena 147 ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jo je dolžan storilec plačati v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, sicer se izterja prisilno.

1 Peti odstavek 144. člena ZP-1 določa, da sme sodišče, ki vodi postopek o prekršku, oprostiti obdolženca, ki mu je bila izrečena sankcija, povrnitve stroškov postopka iz prvega odstavka 143. člena tega zakona, razen nagrade in potrebnih izdatkov zagovornika, če bi bilo zaradi plačila stroškov ogroženo njegovo vzdrževanje ali vzdrževanje tistih, ki jih je dolžan preživljati.