Jedro

Ker tožeča stranka ni substancirano podala predloga za postavitev novega izvedenca oz. je njen predlog razumeti kot zahtevo po ponovitvi dokazovanja, je utemeljeno zavrnjen.

Izrek

Pritožba se zavrne in sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je zavrnjen zahtevek za plačilo 8.931,48 € odškodnine z obrestmi. Tožeči stranki je naložena obveznost, da toženi stranki povrne stroške pravdnega postopka v višini 3.656,99 €, v primeru zamude s plačilom z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje se po svojem pooblaščencu pravočasno pritožuje tožeča stranka. Pritožuje se iz vseh treh z ZPP predvidenih pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo tako spremeni, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka. Zatrjuje nepravilno ugotovljeno dejansko stanje in nepravilno uporabo materialnega prava, do katerega je prišlo zaradi procesne kršitve. Trdi, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo izvedbo dokaza z izvedencem cestno prometne stroke, angažiranim v tujini, konkretno F. za promet Z. Računa, da bi s tem dokazom ovrgla stališča v postopku uporabljenih izvedenskih mnenj. B. J. se je pred podajanjem mnenja seznanil z vsebino strokovnih mnenj izvedencev M. Š., L. B. in dr. P. in zato ni mogel zavzeti neodvisnega strokovnega mnenja. Sodni izvedenec mora svoje delo opraviti samostojno in na podlagi lastnih empiričnih ugotovitev oz. neodvisno pridobljenih dokazov. Razen tega je večina izvedencev cestno prometne stroke tako ali drugače povezana z zavarovalnicami, saj le ti redno sodelujejo v zunajsodnih postopkih. Tuji izvedenec bi bil neodvisen tudi od morebitnih poznanstev in kolegialnega sodelovanja in bi razpolagal zgolj s potrebnimi podatki in podatki celotnega spisa. Sodišču prve stopnje očita, da ni natančno in konkretno obrazložilo, zakaj predlaganega dokaza ne bo izvedlo. Iz temeljnih določb Obligacijskega zakonika izhaja, da je sodišče dolžno popolno in pravilno ugotoviti dejansko stanje. Ob konkretno navedenem in natančno obrazloženem dokaznem predlogu je dokaz dolžno izvesti. Opozarja, da je v teku postopka pojasnila, da je od sodnega izvedenca iz Z. pridobila zunajsodno strokovno mnenje, ki potrjuje njene trditve. Meni, da so navedbe sodišča o medsebojni skladnosti in identičnosti izvedenskih ugotovitev podlaga za sum na neodvisno in nesamostojno izvedensko delo. Ker sodišče ne razpolaga z ustreznim strokovnim znanjem, bi zatrjevanja tožeče stranke lahko preverilo le z angažiranjem izvedenca, ki dela zunaj delokroga izvedencev v Republiki Sloveniji. Opozarja, da sodišče ni obrazložilo vseh elementov civilnega delikta, temveč se je dotaknilo le vzročne zveze. Ugotavlja, da je iz izpovedb prič sklepati ravno nasprotno, kot ugotavlja sodišče prve stopnje.

Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Opozarja na neskladnost izpovedb in nedoslednost tožeče stranke pri navedbi, kdaj je do škodnega dogodka sploh prišlo. Pritrjuje ugotovitvam izvedencev.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnica ne navaja konkretnih nelogičnosti, pomanjkljivosti, napak v postopku uporabljenih strokovnih mnenj, ampak angažiranje novega izvedenca utemeljuje z dejstvom, da je izven postopka pri enem od izvedencev iz Z. pridobila zase ugodno mnenje. Glede na take navedbe je vprašljivo, ali bi bilo zahtevano mnenje neodvisno, saj je možno, da je tožnica enemu od izvedencev ustanove, katero naj bi za izdelavo mnenja pooblastilo sodišče, že prikazovala problematiko iz svojega vidika. Veliko manj problematično je, če so izvedenci seznanjeni z neodvisnimi mnenji drugih izvedencev oz. je včasih, ko gre za izvedence različnih strok, in v konkretnem primeru gre za tak primer, njihovo sodelovanje in nadgrajevanje ugotovitev smotrno ali celo nujno potrebno. Zaradi poznavanja stroke je izvedenec kritičen do že podanih mnenj in drugih dokazov, s katerimi se zaradi popolnosti informacije mora seznaniti.

Pritožbene trditve o povezanosti izvedencev z zavarovalnicami, o solidarnosti izvedencev med seboj oz. z izvedenci, ki so v isti zadevi predhodno izdelovali mnenja, so na abstraktni ravni, zato jih ni mogoče preizkusiti in ne morejo biti upoštevane.

Ni res, da sodišče prve stopnje zavrnitve dokaznega predloga s postavitvijo novega izvedenca ni obrazložilo. Na sedmi strani sodbe je argumentirano, da izdelava novega, dodatnega strokovnega mnenja ni bila potrebna, ker tožnica na obstoječi mnenji ni naslovila specificiranih očitkov, ki bi terjali njuno preveritev z novim izvedenskim mnenjem. Izvedenca sta svoje ugotovitve razumljivo in logično pojasnila ter argumentirano zavrnila pomisleke tožeče stranke. Z obrazložitvijo, da bi izdelava mnenja na osnovi drugih parametrov dala drugačne rezultate, dokazni predlog po izdelavi novega izvedenskega mnenja ni mogel biti upoštevan v postopku na prvi stopnji, niti mu ni mogoče slediti v pritožbenem postopku. Predlogu po postavitvi novega izvedenca sodišče sledi le takrat, če je izvedenčev izvid nejasen, nepopoln ali sam s seboj v nasprotju ali v nasprotju z raziskanimi okoliščinami (2. in 3. odstavek 254. čl. ZPP). Po dopolnitvi in dodatni argumentaciji izvedencev tožeča stranka nasprotuje zanjo neugodnemu rezultatu. Tudi v pritožbenem postopku argumentiranih vsebinskih pripomb na izvedenski mnenji nima. Vztraja pri trditvi, da je mnenje enega od izvedencev iz Z. drugačno od rezultata tega postopka, kar pa ni tak, konkreten očitek, ki bi terjal preveritev obstoječih mnenj z izdelavo novega mnenja. Ker tožeča stranka ni substancirano podala predloga za postavitev novega izvedenca oz. je njen predlog razumeti kot zahtevo po ponovitvi dokazovanja, sodišče prve stopnje ni kršilo postopkovnih pravil in ga je utemeljeno zavrnilo.

Tudi zahteva po drugačni dokazni oceni izpovedi prič in tožnice ni upravičena. Iz izpovedi je sodišče ugotavljalo posamezna dejstva, upravičeno pa jim ni v celoti nekritično sledilo, saj so se v določenih delih s strokovnim preizkusom izkazala za neverodostojna. Ob ugotovitvi, da uveljavljana škoda ne izvira iz zatrjevanega škodnega dogodka, je neutemeljen tudi očitek, da sodišče ni ugotavljalo ostalih elementov odškodninske odgovornosti.

Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. list RS, št. 26/99 - 52/07, ki se uporablja v skladu z 2. odstavkom 130. čl. ZZP-D - Ur. list RS, št. 45/08) pritožba zavrnjena. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, odgovor na pritožbo pa ni pripomogel k razjasnitvi zadeve, je odločeno, da vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. čl. v zvezi s I. odstavkom 154. čl. ZPP).