Jedro

Ob ugotovitvah, da so tožniki solastniki sporne nepremičnine, da toženca na tej nepremičnini nimata nobene pravice, ki bi jima dajala podlago za poseganje v lastninska upravičenja tožnikov oziroma za souporabo njihove nepremičnine in da toženca (so)uporabljata nepremičnino tožnikov proti njihovi volji, je jasno, da je takšno ravnanje tožencev protipravno. Lastninska pravica tožnikov na navedeni nepremičnini je brez omejitev, zato jo imajo izključno tožniki pravico uporabljati in že zato tudi ni mogoče govoriti o njihovi zlorabi lastninske pravice, ker tožencema ne dovolijo souporabe te nepremičnine, ki je v naravi sicer dovozna pot za dostop do drugih nepremičnin pravdnih strank.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Toženca sta dolžna povrniti tožnikom stroške pritožbenega postopka v znesku 344,65 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Prvo sodišče je razsodilo, da sta toženca dolžna opustiti vsakršno vznemirjanje lastninske pravice tožnikov na parc. št. 2/32 k. o. ... in se vzdržati vožnje z osebnimi in drugimi vozili po tej nepremičnini, poleg tega pa jima je prepovedalo vsakršno nadaljnje vznemirjanje lastninske pravice tožnikov na tej nepremičnini (I. točka izreka). Tožencema je naložilo, da sta solidarno dolžna povrniti tožnikom pravdne stroške v znesku 730,46 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožujeta toženca, ki uveljavljata vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlagata, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijano sodbo tako, da zavrne tožbeni zahtevek. Navajata, da so tožniki s svojo tožbo zlorabili svojo pravico. Pravno varstvo zaradi zaščite pred vznemirjanjem lastninske pravice je dovoljeno le takrat, ko je to potrebno zaradi varstva varovane dobrine. V tem primeru ni tako. Parc. št. 2/32 k. o. ... predstavlja dostopno cesto do stanovanjskih hiš pravdnih strank. Režim uporabe dostopne ceste se od leta 2007 ni v ničemer spremenil. Tožniki niso navedli ničesar konkretnega, kar bi pričalo, da so vznemirjani v svoji lastninski pravici. Okrnjenost ali ogroženost dobrine, ki je varovana s prvim odstavkom 99. člena SPZ, ne obstoji. Tožba je bila vložena samo zato, da bi 4. tožeča stranka škodovala prvi toženki in njenemu novemu življenjskemu partnerju ter jima onemogočila uživanje njune nepremičnine. Protipravnost ravnanja tožencev ne obstaja. Poseg v lastninsko pravico postane protipraven šele, ko se preseže določen tolerančni prag. Tožniki niso dokazali, da bi bila njihova lastninska pravica vznemirjana, toženca pa sta dokazala, da ne obstaja protipravnost pri njunem prečkanju nepremičnine tožnikov, da lahko dostopata do svoje nepremičnine. Toženca z uporabo te nepremičnine tožnikov nista ovirala pri izvrševanju solastninske pravice.

3. Tožniki v odgovoru na pritožbo predlagajo njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo vsa odločilna dejstva v pravdi in pravilno uporabilo materialno pravo, pri čemer ni storilo nobene od zatrjevanih ali uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka. Razlogi izpodbijane sodbe so jasni, izčrpni in skladni ter se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju sklicuje nanje. V njih je v celoti zajet tudi odgovor na pritožbeno kritiko izpodbijane odločitve. Ob ugotovitvah, da so tožniki solastniki nepremičnine parc. št. 2/32 k. o. ..., da toženca na tej nepremičnini nimata nobene pravice, ki bi jima dajala podlago za poseganje v lastninska upravičenja tožnikov oziroma za souporabo njihove nepremičnine in da toženca (so)uporabljata nepremičnino tožnikov proti njihovi volji, je jasno, da je takšno ravnanje tožencev protipravno. Lastninska pravica tožnikov na navedeni nepremičnini je brez omejitev, zato jo imajo izključno tožniki pravico uporabljati in že zato tudi ni mogoče govoriti o njihovi zlorabi lastninske pravice, ker tožencema ne dovolijo souporabe te nepremičnine, ki je v naravi sicer dovozna pot za dostop do drugih nepremičnin pravdnih strank. Na podlagi 99. člena SPZ je prvo sodišče zato odločilo pravilno.

6. Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

7. Toženca sta na podlagi prvega odstavka 154. člena in prvega odstavka 165. člena ZPP dolžna povrniti tožnikom stroške pritožbenega postopka (ker sta navadna sospornika, njuna obveznost ni nerazdelna). Stroški predstavljajo nagrado za postopek s pritožbo, povišano zaradi zastopanja več oseb, ter materialne stroške in DDV, vse odmerjeno v skladu z ZOdvT in v mejah stroškovnega zahtevka v odgovoru na pritožbo. V primeru zamude sta toženca dolžna plačati tudi zakonske zamudne obresti.