Jedro

Ko je podlaga za uveljavljanje predkupne pravice izjava, dana na podlagi četrte alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ, mora biti dana najkasneje ob sprejemu ponudbe. Med strankami, ni sporno, da tožnika v obravnavanem primeru takšne izjave pred sprejemom oziroma ob sprejemu ponudbe nista podala.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Upravni organ je s prvostopenjsko odločbo: - združil zadeve vlagateljev A.A. in B.B. (tožnikov v tem upravnem sporu) ter vlagatelja C.C. (stranke z interesom v tem upravnem sporu) v eno zadevo (1. točka izreka); - odločil, da je razmerje tožnikov, ki sta skupaj sprejela ponudbo za prodajo zemljišča parc. št. 469/2 k.o. ..., takšne narave, da so izpolnjeni pogoji za izenačenost take skupnosti z življenjem v zakonski zvezi, zato ju je v postopku prodaje kmetijskega zemljišča oziroma sprejema ponudbe mogoče opredeliti kot enega kupca (2. točka izreka); - odločil, da se C.C. šteje za kmeta (izpodbijana 3. točka izreka); - odločil, da se tožnik šteje za kmeta (4. točka izreka); - odločil, da se odobri pravni posel, sklenjen na podlagi ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča parc. št. 469/2 k.o. ... ki so jo podali prodajalci Č.Č., D.D., E.E., F.F. in G.G. (stranke z interesom v tem upravnem sporu), ter sprejema ponudbe, ki jo je podal C.C. (izpodbijana 5. točka izreka); - zavrnil zahtevo tožnikov za odobritev pravnega posla, sklenjenega na podlagi navedene ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča parc. št. 469/2 k.o. ... in sprejema ponudbe, ki sta jo podala tožnika (izpodbijana 6. točka izreka) ter odločil, da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom (7. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izhaja, da C.C., ki je uveljavljal prednostno pravico pri nakupu kot drug kmet, izpolnjuje pogoje predkupnega upravičenca na podlagi izjave, ki jo je podal 1. 6. 2016 po četrti alineji 24. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ). Z mnenjem Čebelarske zveze Slovenije, Javne svetovalne službe v čebelarstvu o možni vrednosti čebeljih pridelkov v čebelarstvu je dokazal, da bo iz čebelarske dejavnosti lahko dosegel dohodek 2/3 povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v letu 2016. Tudi tožnik ob upoštevanju četrte alineje 24. člena ZKZ na podlagi predloženih dokazil izpolnjuje pogoje predkupnega upravičenca. Pojasnjuje, da se, če oseba dokazuje status kmeta z izjavo po četrti alineji prvega odstavka 24. člena ZKZ, šteje, da ga izkazuje od takrat, ko takšno izjavo poda. Tožnik je izjavo, da bo sam obdeloval zemljišče, ki je predmet ponudbe, in da bo na tem zemljišču pridobival pomemben del dohodka, podal 10. 8. 2016, torej po sprejemu ponudbe za nakup kmetijskega zemljišča parc. št. 469/2 k.o. ... Iz tega sledi, da v času sprejema ponudbe pogojev, na podlagi katerih sta s tožnico uveljavljala svojo predkupno pravico, še nista izpolnjevala. Tako zaključuje, da tožnika na eni strani in C.C. na drugi strani niso izenačeni v predkupni pravici kot drug kmet, zato prodajalci nimajo pravice izbire kupca.

3. Drugostopenjski organ je pritožbo tožnikov zoper izpodbijano odločbo zavrnil. 4. Tožnika se z odločitvijo ne strinjata in v tožbi med drugim navajata, da je z izpodbijano odločitvijo kršena pravica iz 22. člena Ustave RS, pomeni pa tudi odstop od sodne prakse. Poudarjata, da za ugotovitev statusa kmeta pomembna dejstva niso nastala v trenutku, ko je vsak od kupcev podal izjavo, da bo sam obdeloval zemljišče, ki je predmet ponudbe, in da bo na tem zemljišču pridobival pomemben del dohodka, ampak so za oba kupca obstajala že v času sprejema ponudbe za nakup zemljišča, le z odločbo ugotovljena so bila kasneje, a spet sočasno za oba kupca. Prvostopenjski organ pa je zmotno ugotovil tudi, da se C.C. šteje za kmeta. Za izkazovanje pogoja pridobivanja pomembnega dela dohodka namreč ne more zadoščati mnenje Čebelarske zveze Slovenije, iz katerega ne izhaja mnenje, da bo C.C. iz čebelarske dejavnosti lahko dosegel dohodek 2/3 plače v Republiki Sloveniji v letu 2016 na zemljišču, ki je predmet relevantne prodajne pogodbe, saj mnenje govori o povprečnem dohodku na ravni celotne Slovenije. Nasprotno pa je tožnik v spis vložil mnenje Čebelarske zveze Slovenije, iz katerega izhaja, da bo postavil čebelnjak prav na tej parceli in prav na tem zemljišču pridobival relevanten del dohodka. C.C. pa ne izpolnjuje niti pogoja glede usposobljenosti iz tretjega odstavka 24. člena ZKZ, saj nima strokovne izobrazbe iz kmetijske smeri niti nima nacionalne poklicne kvalifikacije za področje kmetijstva. V spisu tudi ni dokaza, da je C.C. opravil preizkus znanja po veljavnem programu kmetijskih poklicnih ali srednjih šol s področja čebelarstva. Sodišču tako predlagata, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo v zvezi s pritožbeno odločbo spremeni tako, da se njuni pritožbi ugodi ter izpodbijana odločba v 3., 5. in 6. točki izreka razveljavi in odloči, da se C.C. ne šteje za kmeta ter da se odobri pravni posel za zemljišče parc. št. 469/2 k.o. ..., sklenjen med prodajalci in tožnikoma kot kupcema, zavrne pa odobritev pravnega posla, sklenjenega za to zemljišče med prodajalci in C.C. kot kupcem ter da bo s posebno odločbo odločeno o povrnitvi vseh stroškov upravnega postopka tožnikov. Podrejeno predlagata, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano in pritožbeno odločbo odpravi ter zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Zahtevata tudi povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5. Toženka se v odgovoru na tožbo sklicuje na razloge izpodbijane odločbe in poudarja, da je uspeli kupec svojo usposobljenost dokazoval (in tudi dokazal) z opravljenim preizkusom znanja iz kmetijstva pri Biotehniškem centru ... dne 21. 10. 2015, v okviru katerega je opravil tudi preizkus znanja iz živinoreje. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

6. Stranka z interesom C.C. v odgovoru na tožbo sodišču predlaga, da tožbo zavrne in tožnikoma naloži plačilo njegovih stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odgovarja na tožbene navedbe, ki jih kot neutemeljene zavrača in pritrjuje odločitvi in ugotovitvam upravnega organa v izpodbijani odločbi.

7. V odgovoru na tožbo stranki z interesom, prodajalca G.G. in Č.Č., pojasnjujeta potek procesa prodaje predmetnega kmetijskega zemljišča in njuno izbiro tožnikov za kupca. Ostale stranke z interesom, prodajalci D.D., E.E. in F.F., odgovora na tožbo niso podali.

8. Tožba ni utemeljena.

9. Med strankami ni spora o tem, da sta tako tožnika kot drugi sprejemnik ponudbe za nakup predmetnega kmetijskega zemljišča parc. št. 469/2 k.o. ... uveljavljala predkupno pravico kot drug kmet po 4. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ, pri čemer sta status kmeta utemeljevala z izjavo, dano na zapisnik pri upravni enoti po četrti alineji prvega odstavka 24. člena ZKZ, ki določa, da je kmet v smislu tega zakona fizična oseba, ki da izjavo na zapisnik pri upravni enoti, da bo sama ali s pomočjo drugih obdelovala kmetijska zemljišča, za katera izkaže, da jih bo pridobila, da bo iz kmetijske dejavnosti na teh zemljiščih pridobivala pomemben del dohodka in izpolnjuje pogoje glede usposobljenosti iz tretjega odstavka tega člena. Spora tudi ni o tem, da je C.C. izjavo po citirani četrti alineji prvega odstavka 24. člena ZKZ podal 1. 6. 2016, to je dan pred sprejemom predmetne ponudbe za prodajo tega kmetijskega zemljišča, tožnika pa sta takšno izjavo podala 10. 8. 2016 po pozivu prvostopnega organa med postopkom odobritve pravnega posla, torej nesporno po sprejemu ponudbe za nakup parc. št. 469/2 k.o. ...

10. Sodišče pritrjuje upravnemu organu, da tožnika izpolnjevanja pogoja iz citirane četrte alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ nista izkazala. Upravno sodna praksa1 je enotna, da mora dejstvo, na katerega predkupni upravičenec opira predkupno pravico, obstajati ob sprejemu ponudbe. Potencialni kupec mora pogoje za uveljavljanje predkupne pravice iz 23. člena ZKZ izpolnjevati v trenutku, ko je pogodba sklenjena, in najkasneje do izteka roka za sprejem ponudbe iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ2. 11. Ko je podlaga za uveljavljanje predkupne pravice izjava, dana na podlagi četrte alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ, mora biti torej ta dana najkasneje ob sprejemu ponudbe. Med strankami pa, kot rečeno, ni sporno, da tožnika v obravnavanem primeru takšne izjave pred sprejemom oziroma ob sprejemu ponudbe nista podala. Izjava, dana 10. 8. 2016, to je po tem, ko sta tožnika že 18. 5. 2016 sprejela ponudbo za nakup predmetnih zemljišč, torej ko je bila že sklenjena pogodba za nakup predmetnega zemljišča pod odložnim pogojem, zato na drugačno odločitev na vpliva, ne glede na njeno vsebino. Sprejem ponudbe sam pa ne more pomeniti izjave, dane na podlagi četrte alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ.

12. Sodišče se pridružuje tudi toženkini dokazni oceni listin, ki jih je C.C. v dokaz, da bo na predmetnem zemljišču iz kmetijske dejavnosti pridobival pomemben del dohodka, predložil upravnemu organu v skladu s citirano določbo četrte alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ3. Dodaja zgolj, da iz Mnenja Javne svetovalne službe v čebelarstvu o možni vrednosti čebeljih pridelkov v čebelarstvu št. 95/2016 z dne 17. 5. 2016 v povezavi s Pojasnilom k temu mnenju z dne 17. 8. 2016 jasno izhaja, da lahko prihodek iz naslova čebelarstva v primeru čebelarjenja s 60 čebeljimi družinami, kot svoje čebelarstvo želi razširiti C.C., ob predpostavki, da gre za povprečno letino, znaša 20.792 EUR, pri čemer se na širšem območju parc. št. 469/2 k.o. ... letno pojavljata dve paši, kar je povprečje, ki velja za celo Slovenijo. Z navedenima listinama je C.C. tudi po presoji sodišča dovolj konkretizirano izkazal, da bo na predmetnem zemljišču iz kmetijske dejavnosti pridobival pomemben del dohodka.

13. Utemeljen pa ni niti ugovor, da stranka z interesom C.C.ne izpolnjuje pogojev glede usposobljenosti za opravljanje kmetijske dejavnosti po tretjem odstavku 24. člena ZKZ, v skladu s katerim se šteje, da je kmet ustrezno usposobljen za opravljanje kmetijske dejavnosti, če ima strokovno izobrazbo najmanj IV. stopnje kmetijske smeri ali katerokoli smer izobrazbe najmanj IV. stopnje in opravljen preizkus znanja po veljavnem programu kmetijskih poklicnih ali srednjih šol s področja kmetijske dejavnosti, ki jo opravlja ali jo namerava opravljati ali če pridobi nacionalno poklicno kvalifikacijo za področje kmetijstva v skladu z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije.

14. Sodišče s tem v zvezi pritrjuje ugotovitvam toženke v odločbi druge stopnje, ki je s tem v zvezi dopolnila obrazložitev izpodbijane prvostopenjske odločbe, za kar ima podlago v določbi tretjega odstavka 248. člena Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP)4, in sicer da ima uspeli kupec opravljeno izobraževanje s področja kmetijske dejavnosti, s poudarkom na čebelarstvu, kar je dokazal z opravljenim preizkusom znanja iz kmetijstva pri biotehniškem centru ... z dne 21. 10. 2015, v okviru katerega je opravil tudi preizkus znanja iz živinoreje. Nadalje iz dopisa biotehniškega centra ... z dne 12. 12. 2017 izhaja, da je uspeli kupec opravil tečaj iz kmetijstva po programu, ki je potekal v štirih sklopih, med drugim tudi iz živinoreje (ta sklop obsega različne pasme živali, med ostalimi tudi čebele). Dodatno je toženka upoštevala še ostala (s strani uspelega kupca) predložena potrdila o opravljenih usposabljanjih v zvezi s čebelarstvom, in sicer potrdilo ČZS o udeležbi na usposabljanju na področju dobrih higienskih navad v čebelarstvu na načelih sistema HACCP z dne 7. 6. 2013, potrdilo Veterinarske fakultete o udeležbi na izobraževanju s področja zdravstvenega varstva čebel z dne 11. 7. 2013 in potrdilo ČZS o udeležbi in uspešno opravljenem preverjanju znanja na 42-urnem tečaju za čebelarje začetnike z dne 29. 7. 2013. Glede na navedena, v postopku predložena dokazila, se sodišče pridružuje zaključku upravnih organov, da uspelemu kupcu ni mogoče utemeljeno očitati, da ni usposobljen za čebelarstvo.

15. Po vsem povedanem tako ne drži tožbeni očitek, da izpodbijana odločitev pomeni odstop od sodne prakse in da je z njo kršeno enako varstvo pravic po 22. členu Ustave RS. Ker je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). V tožbi pa tudi niso navedena nova dejstva ali dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev v zadevi, zato je sodišče v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, na seji.

16. Stroškovni zahtevek tožnikov je sodišče zavrnilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka. Stroškovni zahtevek stranke z interesom C.C. pa je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 155. člena tega zakona (vse v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), saj navedbe stranke z interesom v odgovoru na tožbo za odločitev niso bile potrebne.

1 Glej: sklep Vrhovnega sodišča RS X Ips 97/2016 z dne 24. 5. 2017 ter sodbe naslovnega sodišča I U 1519/2010, I U 650/2012, I U 572/2016 in druge. 2 Glej: sklep Vrhovnega sodišča RS X Ips 97/2016 z dne 24. 5. 2017, točka 21. obrazložitve. 3 Glej: tretji in četrti odstavek na 11. strani in prvi odstavek na 12. strani obrazložitve drugostopenjske odločbe. 4 Po tretjem odstavku 248. člena ZUP navede organ druge stopnje v svoji odločbi, če spozna, da je izrek v odločbi prve stopnje zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi, pravilne razloge, pritožbo pa zavrne.