Jedro

Kadar je podana pravna kontinuiteta v pravni osebnosti stranke, sprememba firme zaradi preoblikovanja iz ene v drugo pravno obliko organiziranosti ni ovira za nadaljevanje postopka s stranko, kot je bila poimenovana ob vložitvi tožbe.

Če je sprememba firme po vložitvi tožbe posledica spremembe v pravni osebnosti stranke (pripojitev, stečaj, likvidacija), se postopek v individualnih delovnih sporih že ex lege prekine.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo zaradi plačila razlike v plači v znesku 354.854,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ker je ugotovilo, da tožnik ni opredelil firme tožene stranke v skladu z vpisom v sodnem registru v roku, ki mu ga je določilo in takšno odločitev obrazložilo z uporabo 5. odst. 83. člena Zakona o pravdnem postopku.

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožnik iz razloga zmotne uporabe materialnega prava s predlogom na razveljavitev. Priglaša stroške pritožbe. Povdarja, da je v času vložitve tožbe v sodnem registru kot pravna oseba bilo vpisano podjetje P. K., D.. Ne glede na to, ali je prišlo do spremembe naziva tožene stranke po vložitvi tožbe in ne glede na to, ali je uskladil naziv po stanju v sodnem registru, to ni razlog za zavrženje tožbe, saj bi lahko sodišče razsodilo glede na naziv, kot je naveden v tožbi, izvršba pa bi se opravila zoper pravnega naslednika prvotno tožene stranke, ki je obstajala v času vložitve tožbe. Meni, da bi sodišče lahko samo opredelilo naziv tožene stranke po zadnjem stanju v sodnem registru, saj ima v vsakem trenutku vpogled preko računalnika. Povdarja še, da je tožena stranka svoj naziv najprej res spremenila v podjetje S. S. d.o.o., nato pa se ponovno preimenovala v P. K., še preden je bil izdan izpodbijani sklep.

Pritožba je utemeljena.

Iz listin v sodnem spisu izhaja, da je tožnik 9.9.1994 po pooblaščenem odvetniku vložil tožbo zoper P. K., D., ki jo je dne 29.4.1996 sodišče s tako označeno firmo vročilo toženi stranki. Pred nastopom litispendence ob formalnem preizkusu tožbe tedaj ni štelo, da bi bila vloga kakorkoli pomanjkljiva, ali da tožba o denarni terjatvi iz procesnih razlogov glede na 82. člen Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90; v nadaljevanju ZPP) ne bi bila dopustna. Šele leta 1998, najprej z dopisom in nato s sklepom, je po predsednici senata tožečo stranko pozvalo oz. ji naložilo opredelitev firme v skladu z vpisom v sodnem registru. Ker se tožnik v odrejenem 8-dnevnem roku na poziv ni odzval, je ob uporabi 5. odst. 83. člena citiranega ZPP tožbo zavrglo z obrazložitvijo, da so pomanjkljivosti vloge takšne, da onemogočajo nadaljnjo pravdo.

Ob takšnem razlogovanju izpodbijanega sklepa ostaja nejasno, ali zavrženje tožbe izhaja iz nepopolne označene firme že ob vložitvi tožbe in je sodišče s pozivom na popravo označbe firme pravzaprav postopalo po pravilih o nepopolnih vlogah, ko bi moralo uporabiti določbo 17. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, ali pa je sklep na opredelitev firme v skladu z vpisom v sodni register potrebno šteti kot poziv na subjektivno spremembo tožbe, ki bi jo pogojevale spremembe v pravni osebnosti prvotno tožene stranke bodisi zaradi pripojitve, nastopa pravnih posledic stečaja, redne likvidacije, ali kaj drugega. V sodnem spisu, niti v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni podatkov o tem, kakšni so bili razlogi za spremembo firme.

Če bi do sprememb prišlo le zaradi preoblikovanja ene pravne oblike v drugo obliko organiziranosti, ki ne bi pomenila prenehanja pravne osebnosti gospodarskega subjekta, bi šlo za kontinuiteto pravne osebnosti tožene stranke ne glede na preimenovanje firme. Tedaj bi sodišče zadevo lahko obravnavalo in postopek vodilo zoper stranko, kot je bila poimenovana v tožbi, kasnejšo spremembo pa bi bilo mogoče uveljaviti celo v izvršbi, kot pravilno povdarja tožeča stranka v pritožbi.

V kolikor bi bila firma spremenjena tudi zaradi sprememb v pravni osebnosti gospodarskega subjekta, bodisi zaradi pripojitve, stečaja ali redne likvidacije, bi bilo potrebno postopati po pravilih pravnega nasledstva. V takšnih primerih se postopek pred sodiščem prekine že ex lege na podlagi 212. člena ZPP nadaljuje pa, ko ga prevzamejo pravni nasledniki pravne osebe, oz. ko jih sodišče na predlog nasprotne stranke povabi, naj to storijo (215. člen ZPP).

Šele če bi na podlagi izvedenega dokaznega postopka sodišče ugotovilo, da med toženo stranko, kot je bila označena v tožbi in firmo, vpisano v sodnem registru v času odločanja, ni pravnega nasledstva, bi tožbo kot nedopustno zavrglo, če bi tožeča stranka kljub vsemu vztrajala pri tožbi zoper stranko, ki bodisi več sploh ne bi obstojala ali če bi ugotavljalo, da je ne zastopa zakoniti zastopnik, pa se teh pomanjkljivosti ne bi dalo odpraviti po 83. in 84. členu ZPP.

Glede na navedeno je sodišče prve stopnje ob pomanjkljivem postopanju preuranjeno odločilo o uporabi določb ZPP. Hkrati pisni odpravek sodne odločbe nima odločilnih procesnopravnih razlogov, zato sta podani kršitvi po 1. odst. 354. člena in 13. tč. 2. odst. 354. člena ZPP, zaradi česar je bilo potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti.

V nadaljnjem postopku bo sodišče na naroku za glavno obravno ob sodelovanju obeh strank v postopku, razčistilo vprašanja v nakazani smeri in šele če bo ugotovilo pomanjkljivosti v sposobnosti biti stranka, procesni sposobnosti ali sposobnosti za zastopanje tožene P. K., ki jih ne bo mogoče odpraviti, da bi bil lahko tako označen subjekt pravdna stranka v postopku, tožbo kot nedopustno zavrglo. V nasprotnem primeru bo izvedlo ustrezni dokazni postopek za vsebinsko odločanje o tožnikovem denarnem dajatvenem zahtevku in tedaj odločilo tudi o priglašenih stroških pritožbe, ki jih je glede na izid pritožbenega postopka v skladu s 3. odst. 166. člena ZPP bilo potrebno pridržati za končno odločbo.