Jedro

Upnik nima aktivne legitimacije za vložitev predloga za izdajo obveznega navodila upravitelju, o katerem bi sodišče prve stopnje moralo odločiti s sklepom. Kot stranki postopka (upniku) mu je gotovo treba priznati možnost vplivati na sodišče, vendar le v smislu pobude. Če bi sodišče pobudo sprejelo, bi upravitelju dalo ustrezno odredbo.

Sodišče z navodili usmerja delo upravitelja, če meni, da upravitelj obveznosti, ki jih ima kot organ postopka, ne izvaja ali ne izvaja pravočasno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog upnika A. A. z dne 8. 4. 2021 (r. 10557) za izdajo navodila upravitelju, da mora do 30.4.2021 preklicati 31. 3. 2021 sklenjeno sodno poravnavo v zadevah VIII Pg 20505/2018, VIII Pg 20508/2018, VIII Pg 2512/2018, IX Pg 4864/2014 in X Pg 3271/2014 ter uveljaviti terjatve zoper D. d. d. iz naslova zadržanih varščin in vložiti tožbo zoper D. d. d. za vrnitev 3.419.181,47 eurov z zakonitimi zamudnimi obrestmi za neupravičeno zadržane varščine.

2. Zoper sklep se je pritožil upnik. Uveljavlja zmotno uporabo pravil postopka, in sicer 101. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Očitana kršitev pravil postopka ni storjena. Sodnik, ki vodi postopek, daje upravitelju navodila za njegovo delo, ki so zanj obvezna (prvi odstavek 101. člena ZFPPIPP). Po drugem odstavku istega člena mora dati sodnik navodila v pisni obliki, če tako zahteva upravitelj. Sodnik upravitelju izda navodilo za njegovo delo z odredbo (drugi odstavek 124. člena ZFPPIPP). Po 125. členu ZFPPIPP je pritožba dovoljena proti odločitvam o zadevah, o katerih sodnik odloča s sklepom.

5. Upnik nima aktivne legitimacije za vložitev predloga za izdajo obveznega navodila upravitelju, o katerem bi sodišče prve stopnje moralo odločiti s sklepom. Iz zgoraj povzete ureditve ZFPPIPP ne izhaja, da bi imel upnik v zvezi z dajanjem navodil, ki so v pristojnosti sodišča, kakršen koli predlog v smislu pravovarstvenega zahtevka (enako tudi sklep VSL Cst 495/2018 z dne 9. 10. 2018 in sklep VSL Cst 108/2020 z dne 12. 5. 2020). Kot stranki postopka (upniku) mu je gotovo treba priznati možnost vplivati na sodišče, vendar le v smislu pobude. Če bi sodišče pobudo sprejelo, bi upravitelju dalo ustrezno odredbo. Zato njegovemu predlogu ni bilo mogoče ugoditi. Sodišče prve stopnje bi sicer ravnalo pravilneje, če bi upnikov predlog zavrglo, vendar tudi sprejeta odločitev nič ne spremeni upnikovega pravnega položaja.

6. Višje sodišče še dodaja, da sodišče z navodili usmerja delo upravitelja, če meni, da upravitelj obveznosti, ki jih ima kot organ postopka, ne izvaja ali ne izvaja pravočasno. Za kaj takega v vlogi upnika z 8. 4. 2021 ne gre. Upnik se ne strinja s stališčem upravitelja glede sodnih poravnav in zahteva, da upravitelj vloži tožbo zoper D. Upnik takšnega pravovarstvenega zahtevka nima, saj upravitelj ni zastopnik konkretnega upnika. Če upravitelj krši pravila profesionalne skrbnosti v konkretni zadevi, pa pri tem upnikom nastane škoda, imajo upniki varstvo na odškodninskopravnem področju.

7. Višje sodišče se je v obrazložitvi opredelilo do vseh pritožbenih argumentov, za katere je presodilo, da so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Ker izrecno zatrjevani pritožbeni razlog ni utemeljen, tisti, na katere je višje sodišče pazilo po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, pa niso podani, je višje sodišče pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.