Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS Sodba IV U 22/2023-16

ECLI:SI:UPRS:2023:IV.U.22.2023.16 Upravni oddelek

brezplačna pravna pomoč izredna brezplačna pravna pomoč pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči verjeten izgled za uspeh
Upravno sodišče
25. maj 2023
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Obseg oz. meje preizkusa ne smejo preseči pravnega standarda očitne nerazumnosti, ki se nanaša na verjetnost prosilčevega uspeha v postopku. Ta pravni standard mora pristojni organ v vsaki zadevi posebej napolniti ob uporabi kriterijev, določenih v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, ki pa so brez izjeme ponovno vezani na pojem "očitnosti". Očitno pomeni spoznavno na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Toženka je v izpodbijani odločbi ugodila prošnji prosilca A. A. (v nadaljevanju prizadeta stranka) in mu odobrila izredno brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) v postopku o prekršku, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Celju, opr. št. PR 995/2022 v obliki sestave in vložitve pritožbe zoper sodbo z dne 2. 12. 2022, od 20. 12. 2022 dalje. Za izvajanje pa je določila odvetnico B. B. 2. V obrazložitvi je navedla, da prosilec izpolnjuje finančne pogoje za dodelitev BPP, saj je upravičen do denarne socialne pomoči. Prav tako je presodila, da je prosilcu razumno dodeliti BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo, saj je izkazal verjetne izglede za uspeh. Iz vpogleda v listine v spisu izhaja, da je prekrškovni organ prosilca spoznal za odgovornega, da je dne 22. 9. 2022 ob 14.45 uri vozil osebni avtomobil znamke Mazda, tip 3, iz smeri Dramelj v smeri proti Šentjurju, ko je odklonil hitri test DrugWipe in v nadaljevanju postopka tudi strokovni pregled, ki mu ju je odredil policist, da bi se ugotovilo, da je v navedenem času po navedeni cesti vozil pod vplivom prepovedanih drog, s tem pa je kršil dvanajsti odstavek 107. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZprCP) v zvezi s prvim in desetim odstavkom 107. člena ZprCP (ZprCP 106/3-1). Za storjeni prekršek je sodišče obdolžencu izreklo glavno sankcijo, globo v višini 1.200,00 EUR in stransko sankcijo 18 kazenskih točk. Naložilo mu je plačilo stroškov sodnega postopka, in sicer sodno takso v višini 230,00 EUR. Zoper sodbo je prosilec pravočasno napovedal pritožbo, zato je sodišče dne 9. 1. 2023 izdalo sodbo z obrazložitvijo, zoper katero lahko prosilec vloži pritožbo v roku 8 dni od vročitve.

3. Poudarila je, da je prosilec prava neuka stranka, zato je po mnenju organa za BPP prosilčev uspeh v obravnavani zadevi odvisen od strokovne pomoči odvetnika. Za očitani prekršek pa mu je bila izrečena enotna globa 1.200,00 EUR in stranska sankcija 18 kazenskih točk, kar posledično pomeni tudi odvzem vozniškega dovoljenja. Izid zadeve je torej za prosilca življenjskega pomena in pomembno vpliva na njegov osebni in socialno ekonomski položaj. Tako je ugotoviti, da je izpolnjen tudi objektivni pogoj za dodelitev BPP v skladu s 24. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

**Bistvene navedbe strank v upravnem sporu**

4. Tožnik v zadevi vlaga tožbo ter izpostavlja, da odločitev organa za BPP ni pravilna in ne zasleduje namena ZBPP. Meni, da navedeni razlogi ne izpolnjujejo objektivnega pogoja, ki določa, da morajo imeti prosilci v zadevi verjetne izglede za uspeh z vložitvijo pritožbe zoper sodbo o prekršku Okrajnega sodišča v Celju PR 995/2022 z dne 2. 12. 2022. Izpostavlja, da iz sodbe o prekršku Okrajnega sodišča v Celju, kot tudi drugih listin v spisu navedenega sodišča, izhaja, da je prosilec priznal storjeni prekršek oziroma je priznal, da je kadil joint, da je zadet in da zaradi tega ne želi opraviti preizkusa s hitrim testom dragvajp (DrugWipe). V zvezi z navedenim torej prosilec nima možnosti uspeha s pritožbo, saj je sam priznal, da je odklonil test, prav tako je priznal, da je bil takrat zadet. V zvezi z navedbami v pritožbi, da je v času odklonitve testa bil zadet in zato posledično neprišteven, tožnik meni, da tudi s temi pritožbenimi navedbami nima možnosti za uspeh, vsaj glede na smiselno uporabo določbe 29. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), ki določa, da je kriv storilec kaznivega dejanja, ki si je z uporabo alkohola, drog, drugih psihoaktivnih snovi ali kako drugače povzročil neprištevnost, če je bila pred tem za kaznivo dejanje podana njegova krivda, ki jo zakon določa za to dejanje, se prosilec ne more ekskulpirati, če se je sam spravil v domnevno stanje neprištevnosti. Glede na navedeno določbo, torej prosilec, tudi glede pritožbenih navedb, da ni bil prišteven v času storitve prekrška, nima verjetnih izgledov za uspeh. Prav tako nima možnosti uspeha v zvezi z navedbami, da v času sodnega postopka ni bil sposoben za razsojanje, zato bi moralo sodišče po uradni dolžnosti postaviti izvedenca psihiatra, ki bi podal izvedeniško mnenje o prosilčevi sposobnosti za razsojanje. V sodbi o prekršku Okrajnega sodišča v Celju PR 995/2022 z dne 2. 12. 2022 je navedeno, da iz predloženega zdravniškega spričevala izhaja, da je obdolženec telesno in duševno zmožen za voznika in da pooblaščeni izvajalec predlaga njegovo udeležbo v edukacijski delavnici in ne v psihosocialni delavnici. Sodišču se torej ni porajal dvom v prištevnost storilca, zato prosilec po mnenju tožnika nima verjetnih izgledov za uspeh tudi z navedenim pritožbenim razlogom. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odločbo odpravi in zavrne zahtevek prosilca kot neutemeljen, podrejeno pa vrne v ponovni postopek.

5. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravni spis.

6. Tudi prizadeta stranka na tožbo ni odgovorila.

**Odločanje po sodnici posameznici**

7. Sodišče je dne 12. 4. 2023 sprejelo sklep IV U 22/2023, da v zadevi odloča sodnica posameznica. Senat je namreč presodil, da v zadevi ne gre za zapleteno dejansko in pravno stanje. Zoper sklep nobena izmed strank ni podala pripomb.

**Glavna obravnava**

8. Sodišče je v zadevi opravilo narok za glavno obravnavo. Nihče izmed vabljenih se naroka ni udeležil, tožnik in toženka pa sta se sicer strinjala, da se v zadevi glavna obravnava ne opravi.

**Dokazni sklep**

9. Sodišče je v postopku pregledalo in prebralo upravni spis ter predložene listine tožnika v prilogah od A1. **K izreku**

10. Tožba ni utemeljena.

11. V obravnavani zadevi je sporna odločitev toženke, ki je prizadeti stranki odobrila BPP po odločbi Bpp 1717/2022 z dne 19. 1. 2023 ter ali je ta odločitev očitno nerazumna.

12. V 24. členu ZBPP je določeno, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Po tretjem odstavku istega člena se med drugim šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari in če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

13. Namen BPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (1. člen ZBPP). BPP se dodeli na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ta zakon (2. člen ZBPP).

14. Navedena zakonska ureditev torej organu nalaga, da v zadevah, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za odobritev BPP zavrne. V obširni in ustaljeni upravnosodni praksi1 gre pri tem predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka, npr. zamuda roka ali nedovoljenost pravnega sredstva. Vendar pa je glede na izrecno besedilo tretjega odstavka 24. člena ZBPP doseg navedene zakonske določbe brez dvoma večji in organu nalaga, da vsaj v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve. Vendar pa obseg oziroma meje tega preizkusa ne smejo preseči pravnega standarda očitne nerazumnosti (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP), ki se glede na nadaljnje zakonsko besedilo nanaša na verjetnost prosilčevega uspeha v postopku. Ta pravni standard mora pristojni organ v vsaki zadevi posebej napolniti ob uporabi kriterijev, določenih v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, ki pa so brez izjeme ponovno vezani na pojem "očitnosti". S tem je po presoji sodišča zakonodajalec tudi jasno določil meje oz. obseg preizkusa zadeve, ki ga mora opraviti organ za BPP: razlogi za morebitno zavrnitev dodelitve BPP na tej podlagi morajo biti očitni, torej spoznavni na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve.2

15. To pa tudi pomeni, da organ za BPP nima zakonske podlage, da bi opravil podrobno vsebinsko analizo oziroma presojo odločbe, ki jo želi tožnik izpodbijati, onkraj standarda očitnosti. Pri tem je treba upoštevati, da je namen BPP uresničevanje z ustavo zagotovljene pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave RS), zato je treba določbo 24. člena ZBPP razlagati ob upoštevanju načela sorazmernosti, torej tako, da pri tem ne pride do nedopustnega oz. prekomernega posega v varovano pravico. Organ s svojo presojo ne sme poseči v vsebino sodnega varstva, ki ga želi prosilec (tožnik) doseči z BPP. ZBPP namreč organu ne daje pooblastila za podrobno vsebinsko presojo zadeve, saj to pomeni obravnavo vprašanj, ki so lahko zgolj predmet obravnave v sodnem postopku, vendar pa mora organ navesti razlog (torej okoliščine), utemeljene na 24. členu ZBPP, zakaj ocenjuje, da tožnik že na prvi pogled, torej očitno, nima možnosti za uspeh.3

16. Po presoji sodišča je organ v tej zadevi pravilno upošteval opisano mejo očitne ne/razumnosti prosilčevega predloga za BPP, saj je v obrazložitvi jasno navedel, da želi prosilec prošnjo vložiti iz razloga bistvene kršitve določb postopka, ker sodišče ni postavilo izvedenca psihiatra po uradni dolžnosti, saj je prosilec pošiljal sodišču čudna in nejasna sporočila, iz katerih bi se lahko zaključilo, da ni sposoben za razsojanje. Nadalje je povzelo navedbo prosilca, ki je poudarjal, da bi se sodišče moralo prepričati, ali je bil obdolženec prišteven v času storitve prekrška, ob dejstvu, da je bilo ugotovljeno, da je zaužil prepovedane substance. Organ je pojasnil, da je prosilec prava neuka stranka, zato je uspeh v obravnavani zadevi odvisen tudi od strokovne pomoči odvetnika.

17. Tožbena navedba, da je prosilec priznal, da je kadil joint in da je zadet in da s tožbenimi navedbami o neprištevnosti nima možnosti za uspeh, niso na prvi pogled očitne. Organ po presoji sodišča posledično tudi pravilno ugotavlja, da je v okoliščinah konkretne zadeve razumno, da se mu dodeli BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo, ki jo izpodbija zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ter napačne ocene dejanskega stanja (da bi enako skrbno ugotovilo dejstva, ki so mu v korist in tista, ki ga obremenjujejo). Pravilno po presoji sodišča organ tudi oceni, da ima prosilec verjetne izglede za uspeh. Prav tako je organ poudaril, da je za prosilca zadeva izjemnega pomena, saj mu je bila izrečena visoka globa 1.200,00 EUR in stranska sankcija 18 kazenskih točk, kar posledično pomeni tudi odvzem vozniškega dovoljenja. Izid zadeve je za prosilca življenjskega pomena in pomembno vpliva na njegov osebni in socialno ekonomski položaj.

18. Sodišče zato ugotavlja, da je toženka pravilno presodila okoliščine zadeve in pravilno štela, da bo za prosilčev položaj koristno, da bo imel izredno BPP, obenem pa ni na prvi pogled očitno, da prosilec z vložitvijo zahteve za sodno varstvo nima nobene možnosti za uspeh in je v okoliščinah konkretne zadeve razumno, da se mu dodeli BPP za sestavo in vložitev pritožbe.

19. Sodišče je zato tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo, saj je ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita ter da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega akta pravilen, sodišče pa v postopku pred njegovo izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti.

1 Tako sodbe Upravnega sodišča RS, I U 845/2019 z dne 14. 6. 2019, II U 158/2018 z dne 17. 10. 2018, II U 67/2014 z dne 26. 3. 2014, I U 357/2013 z dne 21. 3. 2013, in tudi sodba Vrhovnega sodišča RS, X Ips 404/2012 z dne 13. 11. 2013. 2 Tako sodba Upravnega sodišča RS I U 1190/2019-6 z dne 10. 9. 2019, točka 6 - 8 obrazložitve. 3 Tako sodba Upravnega sodišča RS I U 1190/2019-6 z dne 10. 9. 2019, točka 9 in 10 obrazložitve.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia