Jedro

Medtem ko je tožnica toženki zaračunala za 92.788,27 EUR izvedenih del brez oziroma za 113.201,69 EUR z DDV, kar je bilo po presoji sodišča prve stopnje vse utemeljeno, po oceni pritožbenega sodišča iz Pogodbe izhaja, da brez sklenitve aneksa skupna cena del v nobenem primeru ne bi smela preseči 78.786,96 EUR brez oziroma 96.120,09 EUR z DDV. Skrbnik pogodbe je bil upravičen potrditi (v smislu druge povedi drugega odstavka 7. člena Pogodbe) nepredvidena dela (kot rečeno, šlo je za sicer vnaprej nespecificirana, vendar pogodbena dela), toda le kolikor zanje ni bil nujen aneks (tj. do 10 % oziroma v okviru njihove vrednosti 7162,45 EUR). Upravičenja skrbnika v Pogodbi niso bila posebej opredeljena, že zato pa mu ni mogoče pripisati pooblastila, da bi veljavno spreminjal (dopolnjeval) njeno vsebino (s sklepanjem aneksov ali mimo njih). To razlikovanje odgovori na vprašanje, v kakšnem obsegu tako po velikosti (do 7162,45 EUR) kot po tipu del (samo nepredvidena v smislu prvega odstavka 7. člena Pogodbe, tj. vnaprej po vrstah sicer nespecificirana, toda pogodbena dela) je skrbnik pogodbe lahko veljavno zavezal toženko, ko je 27. 10. 2021 podpisal Zapisnik pogajanj za izvedbo nepredvidenih del in izrazil svoje, ne pa (ali ne v celoti) veljavno tudi njeno strinjanje z deli v skupni vrednosti 20.406,60 EUR.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Izpodbijana sodba

1.Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženka tožnici plačati 38.953,43 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 1. 2022 in ji povrniti pravdne stroške. S tem je v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo računa z dne 28. 12. 2021, zadnjega za dela po Pogodbi o sanaciji balkonov na objektu Dom 3 ter izvedbo manjših popravil na objektih Dom 2 in Dom 3 v ... z dne 23. 9. 2021 (v nadaljevanju: Pogodba). Podlaga računa je bila končna situacija z naslednjo rekapitulacijo: od skupne vrednosti vseh izvedenih del 92.788,27 EUR (vse postavke so brez DDV) so se odštela toženkina plačila po računih za september, oktober in november v skupni velikosti 60.859,23 EUR, tako da je za plačilo ostalo 31.953,43 EUR (ta znesek z DDV ustreza tožbenemu zahtevku). Toženka se je iztoževanemu plačilu med drugim upirala s sklicevanjem na pogodbeni režim, po katerem naj bi bila morala "nepredvidena dela", kot so opredeljena s Pogodbo, potrditi, vendar jih ni; za vsa dela, ki presegajo 10 % pogodbene vrednosti, ki je (brez DDV) znašala 78.786,96 EUR, pa naj bilo treba skleniti aneks. Ta nesporno ni bil sklenjen.

Za sodišče prve stopnje pa je bilo pomembno, da so bila 17. 12. 2021 dela prevzeta brez ugovorov in da so bila predtem izvedena pogajanja za nepredvidena dela, glede katerih je A. A., skrbnik pogodbe (Pogodbe) na toženkini strani, 27. 10. 2021 izrazil soglasje, da se opravijo v obsegu 20.406,60 EUR (zunaj tega okvira je bila samo dobava in montaža aluminijskih odkapnih letev za 1934,82 EUR, glede teh del pa naj toženka ne bi bila obrazloženo ugovarjala, da ne bi bila izvedena, zato je bilo tožbenemu zahtevku tudi v tem delu ugodeno). Sodišče je povzelo nekatere omejitve iz Pogodbe o dovoljenem povečanju vrednosti nepredvidenih in dodatnih del; navedlo, da sicer ni povsem jasno, a tudi ne odločilno, ali je v zadevnem primeru šlo zgolj za nepredvidena ali tudi za posamična dodatna dela; ter menilo, da prenehanje delovnega razmerja A. A. in neimenovanje novega skrbnika pogodbe kot okoliščini na toženkini strani ne vplivata na njeno obveznost plačila vseh zaračunanih del, ki jih je tožnica izvedla brez pomanjkljivosti.

2.Toženka se je pritožila zoper to sodbo v celoti in vložila tudi dopolnitev pritožbe, tožnica pa je v odgovoru nanjo predlagala njeno zavrnitev.

Razlogi pritožbenega sodišča

3.Pritožnica sodišču prve stopnje očita kršitve po 14. in po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vendar izpodbijana sodba teh (procesnih) napak nima (ampak materialnopravne).

Prva od navedenih kršitev je podana, kadar se sodbe ne da preizkusiti, na primer ker nima razlogov o odločilnih dejstvih. Vendar se ta odločilnost presoja z vidika prvostopenjskega sodišča: katera dejstva so po njegovem (in ne strankinem) pojmovanju materialnega prava odločilna. Če se sodišče pri tem moti (in ima prav stranka), bo izpodbijana sodba lahko še vedno jasna in zmožna preizkusa, procesne kršitve pa ne bo. Da je v tej zadevi ni bilo, izhaja iz naslednjih točk te obrazložitve, ki se nanašajo na razlago in uporabo pogodbenega materialnega prava.

Pri kršitvi po 8. točki pa je pomembno, da pritožbeno sodišče nanjo ne pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato pritožnika, ki prvostopenjskemu sodišču kot eno od variant te kršitve očita neizvedbo predlaganih dokazov, bremeni, da pojasni, kateri dokaz je predlagal in glede katerega dejstva. S tem je mogoče pritožbeno presoditi, ali je imelo sodišče prve stopnje to dejstvo sploh za odločilno. Z upoštevanjem te procesne kršitve se varuje pravica stranke, da se njeni dokazni predlogi ne prezrejo, pogosta in zadostna opredelitev sodišča prve stopnje do njih pa je, da dejstva, na katera se nanašajo neizvedeni dokazi, niso materialnopravno odločilna. To je lahko izrecno, lahko pa je tudi posredno pojasnjeno, kadar sodišče utemeljuje sodbo (tako kot jo je v tej zadevi) z drugimi dejstvi in izrecno pove ali jasno pokaže, da so bila zanj odločilna samo ta. Tudi v tem primeru ni procesne kršitve (mogoče pa je, da je izpodbijana sodba zaradi zmotne uporabe materialnega prava pomanjkljiva in je za popolno ugotovitev dejanskega stanja treba izvesti ravno navedene neizvedene dokaze).

4.Prehajajoč k materialnemu pravu, je v 1. členu Pogodbe, ki opredeljuje njen predmet, pomembno napotilo na ponudbeni predračun z dne 16. 8. 2021 kot sestavni del Pogodbe. Tožnica je tudi potrdila svojo seznanjenost z obsegom in zahtevnostjo pogodbenih del. In kot je toženka poudarila v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi zdaj iztoževanega računa kot verodostojne listine, je tožnica v skupni ponudbeni vrednosti 78.786,96 EUR oziroma z 22-odstotnim DDV 96.120,09 EUR v ponudbeni predračun že vštela nepredvidena dela v višini 10 % (7162,45 EUR).

Skladno s tem po 2. členu, ki določa "pogodbeno vrednost", vrednost vseh pogodbenih storitev znaša 78.786,96 EUR brez in 96.120,09 EUR z DDV. Določeno je še, da so cene na enoto mere fiksne in vključujejo vse stroške za izvedbo pogodbenih del.

Členi 7-9 sestavljajo razdelek o "nepredvidenih in dodatnih delih". Glasijo se (z dodanim oštevilčenjem odstavkov in označitvijo za to obrazložitev nepomembnih delov v oglatih oklepajih):

7. člen

[1] Nepredvidena dela so tista dela, ki v osnovni ponudbi niso specificirana, katera pa je potrebno opraviti za izvedbo predmeta pogodbe.

[2] V pogodbeni vrednosti zajeta nepredvidena dela (njihov obseg je skupaj z dodatnimi deli iz prvega odstavka 8. člena te pogodbe lahko največ 10 % pogodbene vrednosti) se obračunajo po dejanskih stroških. Izvajalec mora ponuditi izvedbo nepredvidenih del, izvedejo pa se po potrditvi le-teh s strani naročnika.

[3] Za izvedbo nepredvidenih del, ki presežejo zgoraj navedeno vrednost, naročnik in izvajalec skleneta aneks k tej pogodbi.

[4] Cene na enoto za izvedbo nepredvidenih del naročnik in izvajalec uskladita s pogajanji […]

8. člen

[1] Dodatna dela so tista dela, ki niso bila dogovorjena in niso nujna za izvedbo predmeta pogodbe, so pa potrebna.

[2] Za izvedbo dodatnih del, za katere naročnik ocenjuje, da iz tehničnih ali ekonomskih razlogov ni mogoče zamenjati izvajalca in bi zamenjava izvajalca naročniku povzročila velike nevšečnosti ali znatno podvajanje stroškov in skupaj z nepredvidenimi deli iz prejšnjega člena presegajo 10 % pogodbene vrednosti, naročnik in izvajalec skleneta aneks k tej pogodbi. Izvajalec mora ponuditi izvedbo dodatnih del, izvedejo pa se po sklenitvi aneksa k tej pogodbi. Vrednost dodatnih del naročnik in izvajalec uskladita s pogajanji.

9. člen

Vrednost nepredvidenih del z 7. člena te pogodbe in dodatnih del z 8. člena te pogodbe skupno (kumulativno) ne sme presegati 30 % skupne pogodbene vrednosti iz 2. člena te pogodbe, pri čemer se v navedeni % všteva 10 % vrednosti del z drugega odstavka 7. in 8. člena te pogodbe.

5.Medtem ko je, kot že povzeto, tožnica toženki zaračunala za 92.788,27 EUR izvedenih del brez oziroma za 113.201,69 EUR z DDV, kar je bilo po presoji sodišča prve stopnje vse utemeljeno, po oceni pritožbenega sodišča iz zgornjih določb Pogodbe izhaja, da brez sklenitve aneksa skupna cena del v nobenem primeru ne bi smela preseči 78.786,96 EUR brez oziroma 96.120,09 EUR z DDV.

V pogodbeni vrednosti del iz 2. člena Pogodbe so bila namreč glede na 1. člen in ponudbeni predračun nepredvidena dela že vključena (ter povsem enako in s tem skladno so bila tudi glede na začetek drugega odstavka 7. člena "v pogodbeni vrednosti zajeta nepredvidena dela" - se pravi, že zajeta), in to v višini 10 %, kolikor je bilo skladno s tretjim odstavkom (in še ob nadaljnjih pogojih iz druge povedi drugega odstavka in iz četrtega odstavka) istega člena največ dopustno, ne da bi bil sklenjen aneks. Hkrati pa isti odstotek pomeni tudi skupni maksimum tako za nepredvidena kot za dodatna dela, in sicer v skladu s prvo povedjo drugega odstavka 8. člena (kjer so bili poleg sklenitve aneksa določeni še drugi pogoji za dopustnost dogovora glede slednjega od navedenih dveh tipov del).

6.Po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo materialnega prava, ker teh vrednostnih pragov ni upoštevalo.

6.Pritožbeno sodišče se sicer strinja s prvostopenjskim, da če je toženka A. A. odpovedala delovno razmerje, ne da bi bila tožnici sporočila, s kom ga je v vlogi skrbnika pogodbe nadomestila, ne more uspešno ugovarjati, da pri iztoževanem računu niso bila spoštovana pravila (iz 6. člena Pogodbe), po katerih bi moral pred plačilom računa skrbnik pogodbe potrditi situacijo, na podlagi katere je izdan račun. Drugačno pritožbeno stališče ni utemeljeno, saj nasprotuje načelu vestnosti in poštenja (prvi odstavek 5. člena Obligacijskega zakonika).

7.Pomembnejše v zvezi s položajem skrbnika pogodbe pa je naslednje razlikovanje. Po oceni pritožbenega sodišča je bil namreč A. A. v tej vlogi upravičen potrditi (v smislu zgoraj citirane druge povedi drugega odstavka 7. člena Pogodbe) nepredvidena dela (kot rečeno, šlo je za sicer vnaprej nespecificirana, vendar pogodbena dela), toda le kolikor zanje ni bil nujen aneks (tj. do 10 % oziroma v okviru njihove vrednosti 7162,45 EUR). Upravičenja skrbnika v Pogodbi niso bila posebej opredeljena, že zato pa mu ni mogoče pripisati pooblastila, da bi veljavno spreminjal (dopolnjeval) njeno vsebino (s sklepanjem aneksov ali mimo njih). In tudi po imenu sodeč, skrbnik pogodbe lahko izvršuje naloge, ki so z njo vnaprej opredeljene, ne more pa jih odrejati, sicer bi prerasel svojo in prevzel pogodbeničino vlogo.

To razlikovanje odgovori na vprašanje, v kakšnem obsegu tako po velikosti (do 7162,45 EUR) kot po tipu del (samo nepredvidena v smislu prvega odstavka 7. člena Pogodbe, tj. vnaprej po vrstah sicer nespecificirana, toda pogodbena dela) je A. A. kot skrbnik pogodbe lahko veljavno zavezal toženko, ko je 27. 10. 2021 podpisal Zapisnik pogajanj za izvedbo nepredvidenih del in izrazil svoje, ne pa (ali ne v celoti) veljavno tudi njeno strinjanje z deli v skupni vrednosti 20.406,60 EUR.

Pritožnica zato utemeljeno nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da ni odločilno, ali se iztoževano plačilo nanaša samo na nepredvidena (vnaprej nespecificirana pogodbena dela) ali tudi na dodatna dela (poleg teh dvojih pa po vsej verjet­nosti še na tisti del od začetka specificiranih pogodbenih del, ki so bila pretežno ali izključno izvedena nazadnje). V ponovljenem sojenju naj sodišče pri obravnavanju trditev in dokaznih predlogov pravdnih strank upošteva pravkar pojasnjeno razvrstitev del, glede katerih bi bila tožnica delno lahko še upravičena do plačila.

8.Pritožnica v tem okviru utemeljeno pogreša tudi obravnavanje svojih navedb in dokazov glede zaračunavanja avtokošare v domnevno pretiranem obsegu ter domnevne neizvedbe ponudbeno predvidenega in zaračunanega gradbenega odra, pritožbeno sodišče pa še ugotavlja, da glede teh vprašanj sodišče prve stopnje ni izčrpalo niti toženkinih ugovorov (glede njih je že zdaj smotrno zavrniti stališče, da ne more biti utemeljeno oporekanje že plačanim postavkam po situacijah in računih izpred v tej zadevi iztoževanega, saj se skladno s prejšnjimi in z aktualnimi Posebnimi gradbenimi uzancami z dokončnim oziroma končnim obračunom zajamejo vsa dela, izvedena po pogodbi, vključno z nepredvidenimi in poznejšimi oziroma dodatnimi dela, ki jih je bil izvajalec dolžan ali pooblaščen izvesti, ne glede na to, ali so dela zajeta z začasnimi situacijami; gl. nekdanjo 118. oziroma sedanjo 117. uzanco).

9.Izpodbijana sodba materialnopravno ni pravilna, zaradi česar dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno. Pritožbeno sodišče ne more samo dopolniti postopka, saj bi s tem večino zbranega in pravno relevantnega gradiva obravnavalo prvič, s čimer bi pretirano poseglo v pravico pravdnih strank do pritožbe. Izpodbijano sodbo je zato razveljavilo zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 355. člena ZPP). Napotki zanj izhajajo iz doslej razloženega.

10.Obe stranki sta priglasile stroške, odločitev o njih pa se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 74

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.