Jedro

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je tožena stranka najprej povzela vsebino javnega razpisa, nato ugotovila, da je strokovna komisija ugotovila, da je tožeča stranka oddala popolno vlogo, nato pa le pavšalno navedla, da projekt tožeče stranke ne izpolnjuje osnovnih pogojev razpisa, saj projekti ne vsebujejo inovativnih rešitev pri promociji. Tožena stranka torej ni pojasnila, kaj utemeljuje njeno trditev, da projekt tožeče stranke ne izpolnjuje osnovnih pogojev razpisa, ni pojasnila, kaj pomenijo inovativne rešitve pri promociji in zakaj temu vloga tožeče stranke ne ustreza, prav tako tudi ne, na kakšni podlagi se je odločila za takšen način obravnave vlog, kot ga opisuje v odgovoru na tožbo, zlasti zato, ker takega načina izvedbe postopka razpis ni predvideval. To pomeni, da njene odločitve ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb upravnega postopka.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se izpodbijani sklep Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 3314-10/2014/199 z dne 16.12.2014 odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom odločila, da se vlogi tožeče stranke, s katero se je ta prijavila na Javni razpis za sofinanciranje projektov promocije lokalnih kmetijskih in živilskih proizvodov, ne ugodi. V obrazložitvi je navajala, da je strokovna komisija vlogo tožeče stranke pregledala ter ugotovila, da projekt ne izpolnjuje osnovnih pogojev razpisa, saj ne vsebuje inovativnih rešitev pri promociji.

2. Tožeča stranka v tožbi, s katero zahteva odpravo izpodbijanega sklepa, navaja, da je tožena stranka bistveno kršila določbe postopka, nepravilno in nepopolno ugotovila dejansko stanje in nepravilno uporabila zakon. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je le pavšalna navedba, da projekti ne vsebujejo inovativnih rešitev pri promociji, ne da bi bilo navedeno niti kakšni so pogoji za izpolnjevanje kriterija inovativnosti niti zakaj projekt tožeče stranke tega pogoja ne izpolnjuje. Iz obrazložitve tudi ni razvidno, kakšne ocene je tožeča stranka prejela po posameznih preostalih kriterijih v sklopu predvidenih meril, prav tako tudi ne izhaja, kako je tožena stranka postavila mejo točk, nad katero so bili projekti izbrani. Pogoji za izbiro iz razpisa v izpodbijanem sklepu niso razvidni, oziroma so premalo definirani. Izpodbijani sklep je s tem pomanjkljiv, saj odločitve ni mogoče preizkusiti, kar pomeni bistveno kršitev določb postopka. Po prejemu sklepa si je tožeča stranka ogledala svojo dokumentacijo in ugotovila, da v njej manjka ena stran, česar pa tožena stranka ni ugotovila, pač pa štela vlogo za popolno, kar kaže, da vloga tožeče stranke ni bila obravnavana, pregledana in ocenjevana. V pisnem odgovoru tožene stranke, ki ga je prejela, je ta navedla, da ocenjevanja vloge ni bilo, saj tožeča stranka ni izpolnjevala pogoja inovativnosti, četudi v razpisni dokumentaciji ni navedeno, da bi se določena merila štela kot prednostna. Tako postopanje je v nasprotju s Pravilnikom o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, kar pomeni, da je tožena stranka bistveno kršila pravila postopka in nepravilno uporabila določbe na zakon oprtega predpisa. Tožeča stranka je po prejemu sklepa poskušala pridobiti pojasnilo tožene stranke o opredelitvi kriterija inovativnosti, sprašuje se tudi, v čem je inovativnost tistih, ki so s prijavo uspeli. Predlaga, da se izpodbijani sklep odpravi ter zadeva vrne toženi stranki v ponovno odločanje.

3. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo uvodoma opisala postopek izvedbe Javnega razpisa za sofinanciranje projektov promocije lokalnih kmetijskih in živilskih proizvodov. Ker je bilo vlog veliko, se je odločila, da se te najprej pregledajo na podlagi izpolnjevanja pogojev. Tiste, ki so pogoje izpolnjevale, je ocenila še po merilih. Na podlagi pogojev, navedenih v razpisu, je oblikovala izločilne kriterije, ki jih je vlagateljem v sklepih navedla kot razloge za izločitev. Projekt tožeče stranke je bil razpršen in premalo ciljno usmerjen. Glede uporabljenih orodij je bil podoben ostalim in ni bil poglobljen, primerjava z drugimi vlogami, ki jih v tožbi navaja tožeča stranka, je pavšalna. Neutemeljen je očitek, da je tožena stranka kršila pravila postopka s tem, da je prispele vloge najprej pregledala z vidika zahtevanih pogojev in jih šele nato ovrednotila. Ker zahtevanih pogojev vloga tožeče stranke ni izpolnjevala, ni mogla biti vključena v ocenjevanje. Tožena stranka sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I izreka:

4. Tožba je utemeljena.

5. Tožeča stranka tožbo gradi na določbi 1. odstavka 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP), ki določa, kaj mora obsegati obrazložitev upravnega organa. Tožeča stranka v tožbi trdi, da te zakonske določbe tožena stranka ni upoštevala in zato njene odločitve ni mogoče preizkusiti, kar pa pomeni, da je bistveno kršila pravila upravnega postopka.

6. Sodišče na podlagi podatkov iz upravnih spisov taki trditvi tožeče stranke pritrjuje. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je tožena stranka najprej povzela vsebino javnega razpisa, nato ugotovila, da je strokovna komisija ugotovila, da je tožeča stranka oddala popolno vlogo, nato pa le pavšalno navedla, da projekt tožeče stranke ne izpolnjuje osnovnih pogojev razpisa, saj projekti ne vsebujejo inovativnih rešitev pri promociji. Tožena stranka torej ni pojasnila, kaj utemeljuje njeno trditev, da projekt tožeče stranke ne izpolnjuje osnovnih pogojev razpisa, ni pojasnila, kaj pomenijo inovativne rešitve pri promociji in zakaj temu vloga tožeče stranke ne ustreza, prav tako tudi ne, na kakšni podlagi se je odločila za takšen način obravnave vlog, kot ga opisuje v odgovoru na tožbo, zlasti zato, ker takega načina izvedbe postopka razpis ni predvideval. To pomeni, da njene odločitve ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb upravnega postopka (7. točka prvega odstavka 237. člena v zvezi s prvim odstavkom 259. člena ZUP).

7. Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena v zvezi z 2. točko prvega odstavka in tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1). V ponovnem postopku mora tožena stranka ugotovljeno kršitev odpraviti.

K točki II izreka:

8. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, je tožeča stranka, po določbi 3. odstavka 25. člena ZUS-1, upravičena do povračila stroškov postopka. Te stroške je sodišče, skladno z določbo 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, odmerilo v pavšalnem znesku 347,70 EUR (285,00 EUR in 22 % DDV), glede na to, da je bila zadeva rešena na seji, tožečo stranko pa je zastopala odvetnica.