Jedro

Za izdajo začasne odredbe zadošča že izkaz predpisanih zakonskih pogojev s stopnjo verjetnosti, glede samega postopka odločanja pa velja, da se začasna odredba načeloma izda v enostranskem postopku, torej zgolj na podlagi navedb upnika (zaradi t.i. elementa presenečenja) in je kontradiktornost nato zagotovljena šele naknadno v postopku ugovora zoper izdano začasno odredbo.

Če je premoženje pridobljeno med trajanjem take zveze, velja zakonska domneva, da gre za skupno premoženje ter da sta deleža enaka, pri čemer zunajzakonska partnerja lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnem premoženju v drugačnem razmerju. Glede na zakonsko domnevo o obstoju skupnega premoženja in glede na zahtevo po (le) verjetnem izkazu obstoja terjatve upnici v postopku odločanja o zavarovanju terjatve obstoja skupnega premoženja ni treba dokazovati z računi in z viri sredstev za nakup, kot pravno zmotno v ugovoru navaja dolžnik.

Deleža strank sodišče v postopku zavarovanja ne ugotavlja, saj je temu namenjen drug postopek, zavarovanja terjatve upnice do dolžnika pa zato ni mogoče omejiti na polovico premoženja, saj sta do njegove delitve upnica in dolžnik le oba skupaj upravičena izvrševati lastniška upravičenja in je zato tudi zavarovanje mogoče le do celote.

Izkazane nevarnosti dolžnik ne more uspešno negirati z navedbo, da gre pri prodaji nepremičnin, avtomobila, motornega vozila in čolna zgolj za spreminjanje oblike premoženja, ki se iz nelikvidnega spremeni v likvidno oziroma v denarno. To stališče namreč temelji na sodnih odločbah, ki se nanašajo na zavarovanje denarnih terjatev, upnica pa v predmetni zadevi zasleduje zavarovanje nedenarne terjatve iz naslova delitve skupnega premoženja, ki ga želi pridobiti v naravi.

Nevarnosti upnici ni treba izkazati ravno oziroma izključno glede premoženja, ki je predmet zavarovanja, temveč upnica lahko utemelji potrebnost začasne odredbe tudi z dolžnikovim ravnanjem z ostalim skupnim premoženjem.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo: „I. Ugovor dolžnika z dne 9. 4. 2022 v zvezi z dopolnitvijo ugovora z dne 11. 4. 2022 se zavrne. II. Dolžnik krije sam stroške ugovornega in pritožbenega postopka. III. Dolžnik je dolžan upnici v 8. dneh plačati 1.045,30 EUR nadaljnjih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka za njihovo prostovoljno plačilo do plačila.“

2. Zoper sklep se pravočasno po pooblaščencu pritožuje dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga njegovo razveljavitev in zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

3. Upnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da bo terjatev zoper dolžnika nastala (prvi odstavek 272. člena ZIZ). Upnik mora verjetno izkazati tudi eno izmed naslednjih predpostavk: – nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, – da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode, – da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku (1. do 3. alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ). Upnik pa ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano začasno odredbo pretrpel le neznatno škodo (tretji odstavek 272. člena ZIZ v zvezi s tretjim odstavkom 270. člena ZIZ).

7. Sodišče prve stopnje je na upničin predlog v zavarovanje nedenarne terjatve, katere namen je varstvo in kasnejša delitev skupnega premoženja, dne 28. 2. 2022 izdalo začasno odredbo z vsebino: „1. Dolžniku C. C. se prepoveduje odtujitev in obremenitev nepremičnine ID znak: parcela X do idealnega deleža 1/1 (do celote) in nepremičnine ID znak: del stavbe 001, do idealnega deleža 1/1 (do celote). 2. Prepoved iz 1. točke se zaznamuje v zemljiški knjigi. 3. Dolžniku C. C. se prepoveduje odtujitev in obremenitev motornega kolesa znamke Triumph 1200, identifikacijska številka: ..., z registrsko številko ... 4. Prepoved iz 3. točke tega sklepa se zaznamuje v registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, ki ga upravlja AJPES. 5. Dolžniku C. C. se prepoveduje odtujitev in obremenitev motornega čolna dolžine 5,9 m in širine 2,80 m, letnik 1987. 6. Prepoved iz 5. točke tega sklepa se zaznamuje v registru ladij, ki se vodi pri Upravi Republike Slovenije za pomorstvo. 7. Ta začasna odredba stopi v veljavo takoj in velja še 30 dni od pravnomočnosti odločbe, ki bo izdana v sodnem postopku, začetem na podlagi tožbe upnice na ugotovitev obsega skupnega premoženja strank in deležev na tem premoženju, z vložitvijo katere bo upravičila izdajo te začasne odredbe. Tožbo je upnica dolžna vložiti v roku 30 dni od izdaje začasne odredbe in o tem v roku 8 dni od izteka roka predložiti dokazilo. 8. Ugovor in pritožba ne zadržita izvršitve te začasne odredbe.“

8. Zoper tako začasno odredbo je dolžnik vložil pravočasen ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 8. 8. 2022 zavrnilo, odločitev pa je bila razveljavljena s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani IV Ip 1236/2022 z dne 12. 10. 2022. Ugotovljeno je bilo namreč, da se dolžnik zaradi nevročitve upničinega odgovora na ugovor ni mogel izjaviti do stališč, na katera je sodišče oprlo svojo odločitev. V ponovljenem postopku je sodišče prve stopnje upničin odgovor na ugovor vročilo dolžniku v izjavo, vendar odgovora ni podal oziroma se do odgovora ni opredelil, zato je sodišče ponovno odločilo o ugovoru. S sklepom z dne 23. 2. 2023 ga je zavrnilo, višje sodišče pa odločitev sprejema kot materialnopravno pravilno iz razlogov, ki bodo obrazloženi v nadaljevanju.

9. Višje sodišče uvodoma ponovno kot neutemeljeno zavrača dolžnikovo pritožbeno vztrajanje, da bi mu moralo sodišče prve stopnje pred odločitvijo o predlogu za izdajo začasne odredbe predlog vročiti v izjavo in odgovor. Začasna odredba namreč predstavlja le provizorično, časovno omejeno pravno varstvo, ki je namenjeno zagotovitvi učinkovitega sodnega varstva upnika, zato za postopek zavarovanja veljajo nekatere posebnosti. Kot je bilo že pojasnjeno, za izdajo začasne odredbe zadošča že izkaz predpisanih zakonskih pogojev s stopnjo verjetnosti, glede samega postopka odločanja pa velja, da se začasna odredba načeloma izda v enostranskem postopku, torej zgolj na podlagi navedb upnika (zaradi t.i. elementa presenečenja) in je kontradiktornost nato zagotovljena šele naknadno v postopku ugovora zoper izdano začasno odredbo.1 Pravica do izjave torej v konkretnem primeru s predhodno nevročitvijo predloga za izdajo začasne odredbe dolžniku ni bila kršena, postopanje sodišča prve stopnje v zvezi z izdajo začasne odredbe pa je bilo povsem pravilno in je nasprotni pritožbeni očitek neutemeljen, kot je bilo dolžniku že pojasnjeno v sklepu višjega sodišča z dne 12. 10. 2022. 10. Glede prvega pogoja za izdajo začasne odredbe, to je glede verjetnega izkaza obstoja terjatve, je upnica v predlogu za izdajo začasne odredbe navedla, da je bila z dolžnikom v zunajzakonski skupnosti od avgusta 2006 do 24. 6. 2021, v tem času se jima je rodila tudi hči. V času zunajzakonske skupnosti sta z delom pridobila skupno premoženje, ki med drugim obsega nepremičnino ID znak: parcela X, nepremičnino ID znak: del stavbe 001, plovilo in motor. Glede nepremičnine ID znak: parcela X je upnica navedla, da sta jo z dolžnikom kupila na podlagi prodajne pogodbe z dne 23. 3. 2012, torej v času trajanja zunajzakonske skupnosti, predložila je tudi navedeno prodajno pogodbo ter Pogodbo o dolgoročnem hipotekarnem kreditu št. ... z dne 15. 3. 2012, v kateri upnica nastopa kot dolžnica, dolžnik pa kot dolžnik in zastavitelj. Upnica je predložila tudi potrdila o plačilih anuitet po navedeni pogodbi od julija 2021 dalje. Glede nepremičnine ID znak: del stavbe 001, ki je v naravi garažni boks, je upnica navedla, da sta jo pridobila z dolžnikom na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 29. 1. 2020, torej prav tako v času trajanja zunajzakonske skupnosti. Kot lastnik garažnega boksa je v zemljiški knjigi vpisan dolžnik do 1/1, vendar je upnica predložila korespondenco med strankama, in sicer elektronsko sporočilo dolžnika z dne 17. 12. 2021, v katerem pri podaji predloga za delitev skupnega premoženja dolžnik navaja tudi garažno mesto. V zvezi z motornim kolesom Triumph 1200 in motornim čolnom je upnica predložila dokazila (elektronska sporočila z dne 17. 12. 2021, 2. 1. 2022 in 12. 1. 2022), iz katerih izhaja, da obe stranki navedeni premičnini obravnavata kot skupno premoženje.

11. Višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je s takimi navedbami in dokazi upnica verjetno izkazala svojo terjatev iz naslova skupnega premoženja. Kot je pojasnjeno že v izpodbijanem sklepu, je zunajzakonska zveza izenačena z zakonsko zvezo (prvi odstavek 4. člena Družinskega zakonika, v nadaljevanju DZ). Če je premoženje pridobljeno med trajanjem take zveze, velja zakonska domneva, da gre za skupno premoženje (67. člen DZ) ter da sta deleža enaka, pri čemer zunajzakonska partnerja lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnem premoženju v drugačnem razmerju (prvi odstavek 74. člena DZ). Glede na zakonsko domnevo o obstoju skupnega premoženja in glede na zahtevo po (le) verjetnem izkazu obstoja terjatve upnici v postopku odločanja o zavarovanju terjatve obstoja skupnega premoženja ni treba dokazovati z računi in z viri sredstev za nakup, kot pravno zmotno v ugovoru navaja dolžnik. Trditveno in dokazno breme, da določeno premoženje ni bilo pridobljeno v času obstoja zunajzakonske skupnosti in zato ne gre za skupno premoženje, je na dolžniku, ki pa je v ugovoru izrecno navedel, da ne prereka dejstva, da nepremičnini ID znak: del stavbe 001, v naravi garažni boks, in ID znak: del stavbe 002 predstavljata skupno premoženje strank, glede ostalega premoženja, na katerega se nanaša začasna odredba (nepremičnina ID znak: parcela X, v naravi stanovanjska hiša, motorno kolo znamke Triumph in motorni čoln) pa ni niti zatrjeval, da ne spada v skupno premoženje.

12. Šele v pritožbi dolžnik prvič navaja, da motorni čoln in garažni boks nista del skupnega premoženja, saj sta bila kupljena po razpadu zunajzakonske zveze. Take navedbe predstavljajo nedovoljene pritožbene novote v smislu prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj dolžnik ne pojasni, zakaj tega ne bi mogel brez svoje krivde uveljavljati že v ugovoru. Ob tem višje sodišče pojasnjuje, da dolžnik sicer trdi, da je to dejstvo uveljavljal že v ugovoru, vendar je tam le pavšalno in nekonkretizirano navedel, da upnica ni izkazala skupnega premoženja, konkretnih navedb o čolnu pa ni podal in jih sedaj v pritožbi ne more več dopolnjevati, medtem ko je za garažni boks celo izrecno priznal, da predstavlja skupno premoženje in so torej take pritožbene navedbe v nasprotju s predhodnimi ugovornimi navedbami.

13. Pravilno je sodišče prve stopnje zavrnilo tudi dolžnikovo ugovorno navedbo, da mu je z začasno odredbo neutemeljeno prepovedano razpolaganje s celotnimi nepremičninami in premičninami, kljub temu, da je upnica navedla, da sta deleža strank na premoženju enaka in torej vsak znaša ½. Kot je pravilno obrazloženo v izpodbijanem sklepu, je upnica z verjetnostjo izkazala, da sporno premoženje sodi v skupno premoženje obeh strank. Deleža strank sodišče v postopku zavarovanja ne ugotavlja, saj je temu namenjen drug postopek, zavarovanja terjatve upnice do dolžnika pa zato ni mogoče omejiti na polovico premoženja, saj sta do njegove delitve upnica in dolžnik le oba skupaj upravičena izvrševati lastniška upravičenja (68. in 69. člen DZ) in je zato tudi zavarovanje mogoče le do celote.2 Nasprotne pritožbene navedbe dolžnika se tako izkažejo za neutemeljene, enako velja za očitke o nedovoljenem poseganju v dolžnikovo lastninsko pravico in v pravico do razpolaganja s premoženjem, pravno nepomembna za ta postopek pa so pritožbena pojasnila, koliko je katera od strank postopka prispevala k temu premoženju.

14. Kot neutemeljene je sodišče pravilno zavrnilo tudi ugovorne očitke, da naj v sklepu o začasni odredbi ne bi določilo roka za vložitev tožbe in opredelilo, kakšno tožbo je treba vložiti. V I.7 točki izreka sklepa o začasni odredbi z dne 28. 2. 2022 je namreč jasno in izrecno določeno, da je tožbo na ugotovitev obsega skupnega premoženja strank in deležev na tem premoženju upnica dolžna vložiti v 30 dneh od izdaje začasne odredbe, potrdilo o vloženi tožbi pa mora predložiti sodišču v 8 dneh po izteku tega roka. Dodati pa je tudi, da je upnica 29. 3. 2022 v spis vložila potrdilo Okrožnega sodišča v Ljubljani, da je 25. 3. 2022 zoper dolžnika vložila tožbo zaradi predložitve listin in ugotovitve obsega skupnega premoženja in določitve deležev na skupnem premoženju.

15. Nadalje je sodišče ugotovilo, da je upnica uspela izkazati tudi drugi pogoj za izdajo začasne odredbe, to je nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Ob tem je že podalo teoretična izhodišča, ki jim višje sodišče pritrjuje, v izogib nepotrebnemu ponavljanju pa dodaja le bistvene poudarke. Za izdajo začasne odredbe zadostuje že zgolj obstoj nevarnosti, ne glede na to, ali izvira s strani dolžnika, tretjega ali višje sile, torej ne glede na to, kaj jo je povzročilo. Zadošča torej objektivna nevarnost3, v pravni teoriji pa je sprejeto stališče, da je upniku nedenarne terjatve v primerjavi z upnikom denarne terjatve (kjer je predmet terjatve genus) pot do začasne odredbe nekoliko olajšana, saj so možnosti za izvršbo denarne terjatve širše od možnosti za izvršbo nedenarne, verjetnost, da izvršba sploh ne bo mogoča oziroma da bo precej otežena, pa je večja pri uveljavljanju nedenarnih terjatev.4 Trditveno in dokazno breme glede obstoja nevarnosti je na upnici, ki mora podati navedbe o konkretnem ravnanju dolžnika ali o okoliščinah glede dolžnikovega premoženjskega stanja, iz katerih izhaja konkretna nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.5,6 Povedano drugače, zgolj neka hipotetična možnost oziroma nevarnost ne zadošča. 16. Upnica je v predlogu za izdajo začasne odredbe navedla, da dolžnik s skupnim premoženjem strank postopka aktivno razpolaga brez vednosti in brez soglasja upnice. Tako je že prodal osebno vozilo Mercedez-Benz kljub temu, da je upnici priznaval lastninsko pravico na avtomobilu, kar upnica dokazuje z medsebojnimi sporočili. Prodaja tudi čoln in motor, kar izkazuje z izpisom dolžnikovega oglasa na spletnem portalu in z SMS sporočilom z dne 10. 12. 2021. Dolžnik prodaja tudi hišo (nepremičnina ID znak: parcela X), pri kateri je že vknjižena zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice, ID zaznambe 002 z dne 2. 9. 2021, poleg tega je dolžnik v SMS sporočilu z dne 10. 12. 2021 navedel, da bo novi lastnik verjetno podrl hišo. Upnica je nadalje navedla še, da so v skupno premoženje spadale tudi delnice z oznako D., E. IN F., ki jih je dolžnik na podlagi darilne pogodbe za prenos delnic z dne 3. 8. 2021 podaril hčerki B. B., kar dokazuje z odločbo FURS št. DT 000/2021-2 z dne 9. 12. 2021. 17. Višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je upnica s tem z verjetnostjo izkazala konkretno nevarnost, da bo brez začasne odredbe uveljavitev njene terjatve onemogočena ali precej otežena, njene navedbe pa niso pavšalne in neizkazane, kot neutemeljeno v ugovor navaja dolžnik. Slednji se ob tem sklicuje na sodno prakso7, za katero pa že sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da za konkretni primer ni uporabljiva, saj se nanaša na izkaz pogojev za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve, ki so po že obrazloženem strožji kot pogoji za zavarovanje nedenarne terjatve.

18. Dolžnik izkazane nevarnosti tudi ni uspel izpodbiti z navedbami, da je bila pri nepremičnini ID znak: parcela X še pred izdano začasno odredbo že vpisana zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice, zaradi česar naj upnica ne bi več mogla doseči namena začasne odredbe, saj se bo zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve izbrisala, če bo kupec do 23. 9. 2022 opravičil vpisano zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice. Kot je pravilno pojasnjeno v izpodbijanem sklepu, tudi kasneje vpisana prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine namreč varuje upničin položaj, saj obstaja vsaj možnost, da kupec vpisane zaznambe vrstnega reda pridobitve lastninske pravice ne bo uspel upravičiti (iz podatkov zemljiške knjige izhaja, da morebitni kupec do 23. 9. 2022 zaznambe res ni opravičil in do tega dne ni predlagal vpisa lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu, zato zaznamba preneha). Na tem mestu je kot neutemeljene zavrniti pritožbene navedbe, da se sodišče ni opredelilo do judikata z evidenčno številko VSL00002292, iz katerega naj bi izhajalo drugačno stališče. Do tega judikata se je namreč sodišče opredelilo v 28. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa in ugotovilo, da gre za VSL Sklep I Cpg 665/2017 z dne 20. 7. 2017, ki pa za predmetni primer ni uporabljiv, ker gre za drugačno dejansko in pravno situacijo. V sklepu VSL I Cpg 665/2017 je višje sodišče res zapisalo, da v primerih, ko je predlog za izdajo začasne odredbe na prepoved odtujitve in obremenitve posameznih nepremičnin upnik vložil po tistem, ko je bila v zemljiški knjigi pri teh nepremičninah že vpisana zaznamba vrstnega reda v korist družbe A. d.o.o., začasna odredba, tudi če bi postala pravnomočna, po vknjižbi lastninske pravice spornih nepremičnin v korist družbe A. d.o.o., ne bi mogla imeti več nobenih koristnih učinkov za upnika. Vendar pa je treba upoštevati, da je bilo stališče zavzeto, ko se je družba A. d.o.o. že vknjižila kot lastnica spornih nepremičnin na podlagi pravnomočnega zemljiškoknjižnega sklepa, medtem ko v konkretnem primeru do vpisa lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu ni prišlo.

19. Prav tako nevarnosti dolžnik ne more uspešno negirati z navedbo, da gre pri prodaji nepremičnin, avtomobila, motornega vozila in čolna zgolj za spreminjanje oblike premoženja, ki se iz nelikvidnega spremeni v likvidno oziroma v denarno. To stališče namreč temelji na sodnih odločbah, ki se nanašajo na zavarovanje denarnih terjatev, upnica pa v predmetni zadevi zasleduje zavarovanje nedenarne terjatve iz naslova delitve skupnega premoženja, ki ga želi pridobiti v naravi. Neutemeljene so tudi ugovorne in v pritožbi ponovljene navedbe, da je že nepremičnina, na kateri dolžnik upnici ne oporeka lastninske pravice, vredna več kot ostalo premoženje. Sodna praksa, po kateri tudi v primeru neupravičenega odtujevanja in obremenjevanja nepremičnin še ni podana nevarnost onemogočanja ali otežitve izterjatve vtoževane terjatve, če bi preostalo premoženje toženke zadoščalo za njeno poplačilo8, se namreč ponovno nanaša le na zavarovanje denarne terjatve. Pritožbeno vztrajanje, da je dolžnik sposoben upničin delež na skupnem premoženju izplačati v denarju, se ob pojasnjenem izkaže za nerelevantno. Glede nevarnosti pa so neupoštevne pritožbene navedbe, da ima dolžnik do upnice še terjatev iz naslova preživnine za skupno hčer.

20. Navedbe, da upnica ni trdila, da želi dolžnik prodati tudi garažni boks (nepremičnina ID znak: del stavbe 001), na ugotovitev izpolnjenosti predpostavk za izdajo začasne odredbe ne morejo vplivati. Kot je bilo že pojasnjeno, zadošča verjeten izkaz nevarnosti, da bo brez začasne odredbe uveljavitev njene terjatve onemogočena ali precej otežena, te nevarnosti pa upnici ni treba izkazati ravno oziroma izključno glede premoženja, ki je predmet zavarovanja, temveč upnica lahko utemelji potrebnost začasne odredbe tudi z dolžnikovim ravnanjem z ostalim skupnim premoženjem9, kot je pravilno obrazloženo v izpodbijanem sklepu. Dejstvo, da nepremičnina ID znak: del stavbe 001 predstavlja garažni boks, ki pripada k nepremičnini ID znak: del stavbe 002, katere lastnica je upnica, pa ne izključuje prodaje garažnega boksa, katerega lastnik je dolžnik, saj gre za dve ločeni nepremičnini, ki sta samostojno lahko stvar pravnega prometa, kot je prav tako pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje.

21. Pritožbene navedbe, da dolžnik v postopku delitve skupnega premoženja ni zainteresiran za pridobitev nepremičnine ID znak: parcela X (hiša) in da te nepremičnine tudi upnica ne koristi, so za presojo izpolnjenosti pogojev za izdajo začasne odredbe pravno nerelevantne in bodo predmet odločanja v postopku delitve skupnega premoženja. Enako velja za obširne navedbe, da zaradi izdane začasne odredbe in posledične nezmožnosti prodaje premoženja tako dolžniku kot upnici nastaja škoda, saj nepremičnina izgublja na vrednosti in se višajo anuitete in stroški (ogrevanje, vzdrževanje, urejanje okolice, komunalne storitve...).

22. Dolžnik s pritožbo izpodbija tudi odločitev o stroških ugovornega postopka in postopka s pritožbo zoper prvi sklep o ugovoru z dne 8. 8. 2022. V tem delu ne navaja nobenih konkretnih pritožbenih razlogov, ob uradnem preizkusu pa višje sodišče ugotavlja, da je odločitev, da dolžnik sam krije stroške ugovornega in pritožbenega postopka ter da je upnici dolžan povrniti njene stroške odgovora na ugovor, skladna s prvim odstavkom 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ter petim in šestim odstavkom ZIZ, po višini pa so stroški odmerjeni skladno z veljavno Odvetniško tarifo.

23. Po vsem pojasnjenem in ker tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče dolžnikovo neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

24. Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in šesti odstavek 38. člena ZIZ).

1 Prim. VSL Sklep II Cp 1716/2020 z dne 10. 9. 2020, VSL sklep II Cp 890/2016 z dne 20. 4. 2016. 2 VSL sklep II Cp 655/2020 z dne 23. 4. 2020. 3 Prim. VSL Sklep I Cp 2087/2017 z dne 27. 9. 2017, VSL Sklep II Cp 138/2017 z dne 25. 1. 2017, VSL Sklep II Cp 1158/2016 z dne 5. 5. 2016,... Glej tudi Šipec M. in drugi: Začasne odredbe, GV Založba, Ljubljana 2001. 4 Pogorelčnik Vogrinc N.: Začasne odredbe v civilnih sodnih postopkih, GV Založba, Ljubljana, 2015, stran 37 do 39. 5 VSL Sklep II Cp 2322/2019 z dne 18. 12. 2019, VSL Sklep I Cp 3318/2015 z dne 6. 1. 2016. 6 Vrtačnik U. in Pogorelčnik N.: Pogoji za izdajo začasne odredbe, Revija Odvetnik št. 1(64)/2014, tako tudi Žgajnar E. in Lajevec M.: E-Paket Izvršba s komentarjem ZIZ, komentar k 272. členu ZIZ, dostopno na https://www.tax-fin-lex.si. 7 Navaja judikate VSL II Cp 1768/2009, VSL I Cpg 854/2012, VSL II Cp 4943/2010, VSL III Cp 565/2000, VSL II Cp 1631/2011, VSL I Ip 224/2008, VSL I Cpg 1020/2010, VSL I Cpg 1006/2011, VSK Cpg 203/2009, VSK II Cp 27/2007, VSK I Cpg 93/2007 ... 8 Dolžnik omenja odločbi VSL I Cpg 1259/2011 in VSL I Cpg 1188/2011. 9 Prim. VSL Sklep IV Ip 2608/2018 z dne 17. 10. 2018.