Jedro

Ker je oškodovanka kot tožilka predlog za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse vložila pred začetkom uporabe novele ZST-1C, se v postopku odločanja o tem predlogu uporabljajo določbe ZST-1 pred novelo. Ta pa je za celotno taksno oprostitev določal drugačne kriterije.

Izrek

Pritožba oškodovanke kot tožilke A. A. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo predlogu oškodovanke kot tožilke A. A. za oprostitev plačila sodne takse in odločilo, da jo v višini 120,00 EUR plača v šestih mesečnih obrokih po 20,00 EUR. Prvi obrok zapade v plačilo 15. dan po pravnomočnosti sklepa, nadaljnji pa na 15. dan naslednjih mesecev.

2. Zoper sklep se je smiselno zaradi kršitve določb Zakona o sodnih taksah (ZST-1) ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja pritožila oškodovanka kot tožilka. Višjemu sodišču je predlagala, da jo plačila sodne takse oprosti v celoti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Očitek kršitve ZST-1, ki jo je pritožnica uveljavljala z navedbami, da povprečni mesečni dohodek na člana njene družine ne dosega dvakratnika zneska minimalnega dohodka in da so zato glede na prvi odstavek 11. člena ZST-1 izpolnjeni pogoji za taksno oprostitev v celoti, ni utemeljen. Oškodovanka kot tožilka je predlog za odlog oz. obročno plačilo sodne takse vložila dne 5. 11. 2016, kar je bilo pred začetkom uporabe novele ZST-1C (novela C se je začela uporabljati z dnem 11. 11. 2016). Omenjena novela je 26. členu določila, da se v primeru, ko je bil predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks vložen pred začetkom njene uporabe, za postopek odločanja do pravnomočne odločitve o tem predlogu uporabljajo določbe ZST-1 pred novelo. Kot je razvidno iz razlogov izpodbijanega sklepa v tč. 2, se je sodišče prve stopnje pri odločanju izrecno in pravilno oprlo na določbe ZST-1 pred novelo C. To razločevanje je pomembno, saj je ZST-1 pred novelo C v prvem odstavku 11. člena za celotno oprostitev plačila sodne takse določal drugačne kriterije. Kriterij „občutno zmanjšanih sredstev, s katerimi se preživlja stranka oz. njeni družinski člani“, na katerega se je v pritožbi sklicevala oškodovanka kot tožilka in ki po ustaljeni sodni praksi zahteva presojo na podlagi meril iz Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), je bil v prvi odstavek 11. člena ZST-1 uveden z novelo C. Odločbe, ki jih je pritožnica priložila obravnavani pritožbi in s katerimi je izkazovala izpolnjevanje pogojev za celotno taksno oprostitev, na pravilnost izpodbijane odločitve ne vplivajo, saj gre za presojo na podlagi meril iz ZST-1, ki velja od novele C dalje, v konkretnem primeru pa na podlagi zgoraj pojasnjenega niso upoštevne.

5. Pred tem je sodišče o celotni oprostitvi takse obveznosti odločalo na podlagi dejstva, da vlagatelj prejema denarno socialno pomoč oz. na podlagi ugotovitve, da bi do slednje bil upravičen, če bi bil podal vlogo zanjo. Prvostopenjsko sodišče je torej pravilno presojalo, ali oškodovanka kot tožilka izpolnjuje katerega od teh dveh kriterijev (tč. 2 sklepa). Relevantno izhodišče za to je v skladu z Zakonom o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre), ki ureja področje dodeljevanja denarne socialne pomoči, imelo v podatkih o osnovnem znesku minimalnega dohodka v letih 2016 in 2017 ter v podatkih, ki jih je o prihodkih in premoženju svoje družine z Izjavo o premoženjskem stanju navedla pritožnica sama. Ugotovitve sodišča prve stopnje v tč. 3 sklepa, da po pravilih o dodeljevanju denarne socialne pomoči slednja ne bi bila upravičena do tega socialnega transferja, pritožnica ni izpodbijala.

6. Prvostopenjsko sodišče je predlogu oškodovanke kot tožilke za obročno plačilo sodne takse ugodilo, medtem ko celotne (ali delne) oprostitve slednja sploh ni predlagala. Glede na podatke o prihodkih in premoženju njene družine pa kriterijev za celotno taksno oprostitev pritožnica ne dosega niti ob upoštevanju pritožbenih navedb. Slednja ima sicer prav, da je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da so za ugotavljanje višine dohodkov družine relevantni prihodki moža v obravnavanem obdobju dosegli povprečno 1.270,00 EUR na mesec, saj je v tem znesku upoštevano tudi povračilo potnih stroškov, kar pa se v neto plačo po ZSVarPre ne všteva. Pritožnica ima prav, da je mož prejemal manj prihodka, vendar ne „več kot 200,00 EUR“, temveč okoli 190,00 EUR manj, kot izhaja iz Izjavi o premoženjskem stanju priloženih plačilnih list. Omenjena zmota pa na pravilnost odločitve ni vplivala. Tudi ob upoštevanju pravilnega zneska rednih mesečnih prihodkov znaša povprečni mesečni dohodek na družinskega člana več kot osnovni znesek minimalnega dohodka, namreč 407,50 EUR, torej do denarne socialne pomoči pritožnica oz. njena družina še vedno ne bi bila upravičena. Z navedbami o manjšem lastnem dohodku od 550,00 EUR pa pritožnica ne more uspeti, saj jih s pritožbo ni izkazala, predvsem pa gre za znesek, ki ga je sama navedla v Izjavi o premoženjskem stanju.

7. Sodišče prve stopnje se je v nadaljevanju pravilno omejilo na predlog oškodovanke kot tožilke, da ji dovoli obročno plačilo sodne takse. Kriterij za odločanje o slednjem je takšen, kot ga je upoštevalo že prvostopenjsko sodišče, in sicer da bi bila s takojšnjim plačilom celotne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja vlagateljica oz. njeni družinski člani (tretji odstavek 11. člena ZST-1). Glede na višino celotne sodne takse in odmerjeno število obrokov se pritožbeno sodišče strinja z zaključkom prvostopenjskega sodišča, da bo ob v tem sklepu ugotovljenem povprečnem mesečnem dohodku družine pritožnica brez nevarnosti za svoje preživljanje in za preživljanje družinskih članov zmogla mesečni obrok 20,00 EUR. Pritožbene navedbe o obveznostih za dvoje kreditov, ki jih odplačuje mož, so bile glede na ugotovitve v tč. 3 izpodbijanega sklepa z določitvijo skoraj minimalnega mesečnega obroka deležne ustreznega vrednotenja, isto pa po oceni pritožbenega sodišča velja tudi za dejstvo, da sta bila tako oškodovanka kot tožilka kot njen mož dalj časa bolniško odsotna z dela.

8. Razlogi, s katerimi je pritožnica izpodbijala sklep, niso bili podani, zato je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena Zakona o kazenskem postopku – ZKP).