Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče prve stopnje je s sklepom na predlog upnikov dolžniku postavilo začasnega zastopnika, zato bi moralo o njegovih stroških odločiti v skladu z določbo petega odst. 82. čl. ZPP in ne po določbi 6. odst. 38. čl. ZIZ.
Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi in vrne sodišču v ponovno odločanje.
Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški tega postopka.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za povrnitev stroškov, ki ga je vložil začasni zastopnik dolžnika odvetnik T. G. Odločitev je obrazložilo z navedbami, da dolžnik z ugovorom ni uspel in se pri tem sklicevalo na določbo šestega odstavka 38.člena ZIZ. Zato je sodišče zaključilo, da upnika dolžniku teh stroškov ni neutemeljeno povzročil, zato dolžnik sam trpi stroške ugovornega postopka.
Zoper sklep se je pravočasno pritožil začasni zastopnik (smiselno v svojem imenu in ne v imenu stranke), in sodišču očita, da je bistveno kršil določbe postopka, ker ni pravilno uporabilo določil 15. člen ZIZ in 82. člena ZPP. Sodišče bi moralo uporabiti določila četrtega in petega odstavka 82. člena ZPP. Sodišču očita, da je napačno uporabilo določbo šestega odstavka 38. člena ZIZ, ker to določilo nima nikakršne zveze s postavitvijo in plačilom stroškov začasnemu zastopniku. Napačni so zaključki sodišča, da je priznanje stroškov začasnemu zastopniku vezano na uspeh stranke. Predlaga, da se pritožbi ugodi ter sklep spremeni tako, da se začasnemu zastopniku prizna z vlogo z dne 25. 5. 2012 priglašene stroške in stroške tega pritožbenega postopka in da se ti stroški naložijo v povrnitev upnikom.
Pritožba je utemeljena.
Zaradi nepravilne uporabe materialnega prava je sodišče tudi napačno zaključilo, da začasni zastopnik ni upravičen do povrnitve stroškov. Pritožnik pravilno opozarja na določbo 82. člena ZPP, ki določa kdaj sodišče toženi stranki postavi začasnega zastopnika. Sodišče prve stopnje je s sklepom dolžniku, ki je neznanega bivališča, postavilo začasnega zastopnika, zato bi pri odločanju o stroških postopka moralo uporabiti določbo petega odstavka 82. člena ZPP, po kateri stroške za postavitev začasnega zastopnika založi tožeča stranka, v izvršilnem postopku pa upnik. Torej je dolžnost tožeče stranke oz. v izvršilnem postopku upnika, da vnaprej nosi stroške začasnega zastopnika, ne glede na to, ali je začasni zastopnik uspel z ugovorom ali ne. Te stroške bo upnik izterjal od dolžnika, ne more pa sodišče začasnemu zastopniku naložiti, da te stroške sam trpi namesto dolžnika. Sodišče prve stopnje je zato napačno uporabilo določbo petega odstavka 38. člena ZIZ po kateri mora dolžnik upniku povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo. Sodišče bi moralo uporabiti določbo 82. člena ZPP, ki ureja položaj začasnega zastopnika in stroške, ki nastanejo začasnemu zastopniku. Stroške postavljenega začasnega zastopnika tudi v izvršilnem postopku krije stranka, ki je postavitev začasnega zastopnika predlagala, saj ima začasni zastopnik v postopku, za katerega je postavljen, vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika. Upnik bo lahko te stroške zahteval od dolžnika, ne more pa jih zahtevati od začasnega zastopnika. Zato bo moralo sodišče pri ponovnem odločanju, ob pravilni pravni podlagi, začasnemu zastopniku priznati stroške postopka in pri tem upoštevati tudi stroške pritožbenega postopka.