Jedro

V postopku za vzpostavitev etažne lastnine se ugotavlja le položaj zemljišča, na katerem stavba stoji, ne pa morebitno presežno pripadajoče zemljišče.

Postopka, urejena v ZVEtL-1, imata različen predmet odločanja, različne procesne predpostavke in različne pravne učinke. Zato dejstvo, da teče eden od postopkov po ZVEtL-1, sodišču ne daje podlage, da po uradni dolžnosti in mimo predlogov udeležencev odloča o vprašanjih, ki so predmet drugega postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi:

delno v tretji alineji IV. točke in V. točki izreka, in sicer glede nepremičnine parc. št. 2399, k. o. X ter

v celoti v IX. točki izreka.

Obrazložitev

Odločitev sodišča prve stopnje in navedbe udeležencev v pritožbenem postopku

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot bistveno:

ugotovilo, da na stavbi A. ulica 5, Ljubljana, ki je v katastru stavb opredeljena z ID znakom 0000-253, obstoji etažna lastnina (III. točka izreka);

povzelo, da je na dan izdaje sklepa v zemljiški knjigi za predmetno stavbo evidentirana etažna lastnina s posameznimi deli (prva alineja IV. točke izreka), preostalimi nevpisanimi prostori (2. alineja IV. točke izreka) in zemljiškimi parcelami s pravnim položajem splošnega skupnega dela stavbe: parcele 2398, 2399 in 2400, vse k. o. X1 (3. alineja IV. točke izreka);

izbrisalo vse nepremičnine z začasnimi oznakami iz prve in druge alineje IV. točke izreka ter odločilo, da parcela 2398 ohrani pravni položaj splošnega skupnega dela kot doslej, medtem ko parceli 2399 in 2400 spremenita pravni položaj nepremičnine, kot izhaja iz IX. in X. točke izreka (V. točka izreka);

ugotovilo posamezne dele stavbe in njihove lastnike (VI. in VII. točka izreka);

kot splošni skupni del stavbe med drugim ugotovilo parcelo 2398 ter določilo solastninske deleže na njej (VIII. točka izreka);

odločilo, da parcela 2399 pridobi pravni položaj splošnega skupnega dela stavbe/pomožne nepremičnine, ki je v skupni lasti stavbe z naslovom A. ulica 5, Ljubljana, z ID znakom 0000-253 in parcele 2400, na kateri stoji stavba z naslovom A. ulica 5a, Ljubljana, z ID znakom 0000-1482 (IX. točka izreka) in

odločilo, da se pravni položaj parcele 2400 spremeni iz splošnega skupnega dela stavbe v klasično zemljiško parcelo z vknjiženo lastninsko pravico v korist dvaindvajsetega udeleženca B. in triindvajsetega udeleženca C., vsakega do 1/2 (X. točka izreka).

2.Predlagateljica vlaga pritožbo zoper IV. in V. točko izreka, kolikor se nanašata na parcelo 2399, ter zoper IX. točko izreka.

Kot bistveno navaja, da med udeleženci postopka ni bilo sporno, da so predlagatelji predlagali vzpostavitev etažne lastnine pri stavbi z ID znakom 0000-253, medtem ko sta udeleženca predlagala vknjižbo njune solastninske pravice na parceli 2400. Noben udeleženec ni podal navedb in predlogov glede parcele 2399 ter ni trdil, da predstavlja skupno pripadajoče zemljišče. Prav tako nobeden od udeležencev ni predlagal ugotavljanja pripadajočega zemljišča. Sodišče je z odločitvijo o pravnem položaju parcele 2399 samovoljno preseglo navedbe in predloge udeležencev. Izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov glede ugotovitve pripadajočega zemljišča po kriterijih iz 42. in 43. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1). Predlagateljici je bila kršena pravica do izjave, saj status parcele 2399 in obseg pripadajočega zemljišča vse do izdaje sklepa nista bila predmet postopka.

Na pritožbo sta odgovorila dvaindvajseti in triindvajseti udeleženec B. in C. ter predlagala njeno zavrnitev. V odgovoru na pritožbo navajata, da sodišče ni preseglo predloga. Utemeljujeta tudi, zakaj je pravilna ugotovitev, da je parcela 2399 pripadajoče zemljišče oziroma pomožna nepremičnina parcele 2400, s katero je povezana stavba A. ulica 5a, Ljubljana, oziroma skupno pripadajoče zemljišče stavbe A. ulica 5, Ljubljana in parcele 2400.

Pritožba je utemeljena.

Predmet pritožbenega preizkusa

5.Predmet pritožbenega preizkusa je odločitev sodišča prve stopnje, da se spremeni pravni položaj parcele 2399, tako da ta pridobi pravni položaj splošnega skupnega dela stavbe/pomožne nepremičnine, ki je v skupni lasti stavbe z naslovom A. ulica 5, Ljubljana in parcele 2400, na kateri stoji stavba z naslovom A. ulica 5a, Ljubljana.

Pravno pomembna dejstva

6.Stavba ID znak 0000-253 z naslovom A. ulica 5, Ljubljana, stoji na parceli 2398 (stavbišče).

7.Stavba ID znak 0000-1482 z naslovom A. ulica 5a, Ljubljana, stoji na parceli 2400 (stavbišče).

8.Med parcelama 2398 in 2400 leži parcela 2399, ki v naravi predstavlja ozek pas zemljišča (dvorišče) med obema stavbama.

9.Predlagateljica je 4. 6. 2020 vložila predlog za vzpostavitev (dokončanje) etažne lastnine na večstanovanjski stavbi z naslovom A. ulica 5, Ljubljana.

10.Parcele 2398, 2399 in 2400 so bile v začetku postopka vknjižene kot skupni del/pomožna nepremičnina te stavbe.

11.Kot posamezni del stavbe je bil evidentiran tudi del ID znak 0000-253-912, ki v naravi predstavlja stavbo z naslovom A. ulica 5a, Ljubljana in pri katerem sta kot solastnika vknjižena dvaindvajseti in triindvajseti udeleženec.

12.Dvaindvajseti in triindvajseti udeleženec sta navajala, da bo z dokončanjem etažne lastnine na stavbi A. ulica 5, Ljubljana, prenehal status dela 0000-253-912 kot posebnega dela stavbe, zato je treba na stavbi A. ulica 5a, Ljubljana in parceli 2400 kot njenemu stavbišču vzpostaviti nov samostojni zemljiškoknjižni status. Predlagala sta, da se parcela 2400 izloči kot skupni del stavbe A. ulica 5, Ljubljana in se ju na njej vknjiži kot solastnika, vsakega do 1/2.

13.Noben udeleženec ni nasprotoval njunemu predlogu.

Presoja in odločitev pritožbenega sodišča

14.Predlagateljica utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je odločilo o statusu parcele 2399, preseglo predmet odločanja v obravnavanem postopku.

15.Postopek se je začel in vodil glede vzpostavitve (dokončanja) etažne lastnine na stavbi A. ulica 5, Ljubljana. Gre za postopek, ki je urejen v III. poglavju ZVEtL-1. V skladu z določbo prvega odstavka 23. člena ZVEtL-1 sodišče v postopku vzpostavitve etažne lastnine kot pripadajoče zemljišče stavbe določi zemljiško parcelo, na kateri stavba stoji; če na zemljiški parceli stoji več stavb, pa ne gre le za objekte zunanje ureditve, ali če je med udeleženci postopka spor o obsegu pripadajočega zemljišča, pa zemljišče, na katerem stoji (zemljišče pod stavbo). Ker na parceli 2399 ne stoji nobena od obravnavanih stavb, navedena določba sodišču prve stopnje ni nudila podlage za urejanje statusa te nepremičnine.2

16.V zvezi s parcelo 2399 nobeden od udeležencev ni podal nobenega predloga. Prav tako nobeden od udeležencev ni predlagal, da se za katero od obravnavanih stavb ali nepremičnin ugotovi pripadajoče zemljišče po določbah IV. poglavja ZVEtL-1.

17.Utemeljene so torej pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje mimo predlogov udeležencev in mimo predmeta urejanja v postopku vzpostavitve etažne lastnine odločilo o lastninskopravnem položaju parcele 2399 ter ugotovilo pripadajoče zemljišče stavbe A. ulica 5, Ljubljana in parcele 2400, na kateri stoji stavba A. ulica 5a, Ljubljana. S tem je storilo bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena v zvezi s prvim odstavkom 2. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) smiselno uporabljata tudi v nepravdnem postopku. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 357. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša na parcelo 2399 (del tretje alineje IV. točke, del V. točke in celotno IX. točko izreka), razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

18.Pritožbeno sodišče ni sledilo predlogu pritožnice, da po razveljavitvi sklepa zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Sodišče prve stopnje je namreč odločilo o vseh vprašanjih, ki so predmet urejanja v postopku vzpostavitve (dokončanja) etažne lastnine; pred sodiščem prve stopnje pa ni bilo predlagano niti, da se uredi pravni položaj parcele 2399, niti da se ugotovi pripadajoče zemljišče katere od obravnavanih stavb oziroma nepremičnin. Status parcele 2399 in lastninskopravna razmerja v zvezi z njo bodo morali udeleženci urediti v drugem, za to predvidenem postopku.

19.Utemeljene so navedbe iz odgovora na pritožbo, da sodišče v nepravdnem postopku ne odloča o tožbenem zahtevku, temveč ureja pravna razmerja. Prav tako drži, da predlagatelju ni treba predlagati načina, kako naj sodišče pravno razmerje uredi, in da sodišče na predlagani način ureditve ni vezano. Vendar tudi v nepravdnem postopku sodišče ne sme urejati pravnih razmerij mimo predlogov udeležencev ter se lotiti urejanja razmerij, ki v predlogih niso opisana.3 Prav to je storilo sodišče prve stopnje, ko je odločilo o lastninskopravnem položaju parcele 2399.

20.Pritožbeno sodišče pritrjuje navedbam iz odgovora na pritožbo, da je cilj postopkov po ZVEtL-1 uskladitev nepremičninskih evidenc z dejanskim stvarnopravnim položajem nepremičnin (1. člen ZVEtL-1). Vendar to ne pomeni, da lahko sodišče te postopke začne po uradni dolžnosti. Postopka, urejena v ZVEtL-1, imata različen predmet odločanja, različne procesne predpostavke in različne pravne učinke.4 Zato dejstvo, da teče eden od postopkov po ZVEtL-1, sodišču ne daje podlage, da po uradni dolžnosti in mimo predlogov udeležencev odloča o vprašanjih, ki so predmet drugega postopka.

21.Glede na sprejeto odločitev se pritožbeno sodišče ne opredeljuje do pritožbenih navedb, s katerimi pritožnica utemeljuje, da parcela 2399 po merilih iz 42. in 43. člena ZVEtL-1 predstavlja pripadajoče zemljišče stavbe z naslovom A. ulica 5, Ljubljana, niti do navedb v odgovoru na pritožbo, s katerimi dvaindvajseti in triindvajseti udeleženec utemeljujeta, da predstavlja skupno pripadajoče zemljišče te stavbe in parcele 2400, na kateri stoji stavba A. ulica 5a, Ljubljana. Te navedbe bodo predmet presoje v postopku, v katerem se bo z učinkom materialne pravnomočnosti odločalo o lastninskopravnem položaju parcele 2399.

-------------------------------

1Ker se vse v sklepu navedene nepremičnine nahajajo v k. o. X, sodišče v nadaljevanju obrazložitve vse nepremičnine označuje brez navedbe k. o.

2V postopku za vzpostavitev etažne lastnine se ugotavlja le položaj zemljišča, na katerem stavba stoji, ne pa morebitno presežno pripadajoče zemljišče (primerjaj M. T. Fajs (ur.), Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča s komentarjem, Ljubljana: GV Založba, 2023, str. 144, 146, 185).

3Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča II Ips 84/2023 z dne 7. 3. 2024.

4Sklep o vzpostavitvi etažne lastnine ne postane materialnopravno pravnomočen in lahko udeleženci po njegovi pravnomočnosti svoja upravičenja uveljavljajo v drugih postopkih, medtem ko sodišče v postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča o stvarnopravnem položaju nepremičnine odloči z učinkom materialne pravnomočnosti, kar preprečuje ponovno odločanje o isti stvari.