Jedro

Denarni zneski se ne morejo izločati iz stečajne mase, ker gre v tem primeru le za terjatvene, ne pa stvarnopravne izločitvene upnike.

Denarna terjatev je namreč generična obveznost posebne vrste, ki ni (dovolj) individualizirana.

Izrek

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je napotilo izločitvenega upnika, da začne oz.

nadaljuje postopek za uveljavitev prerekane izločitvene pravice na dolžnikovem denarnem premoženju oz. na poliuretanski peni.

Proti navedenemu sklepu se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožil izločitveni upnik. Predlagal je spremembo izpodbijanega sklepa z ugoditvijo primarnemu oz. podrejenemu izločitvenemu zahtevku, podrejeno pa razveljavitev izpodbijanega sklepa z vrnitvijo zadeve stečajnemu senatu sodišča prve stopnje v ponovno odločanje. Pri tem ni priglasil pritožbenih stroškov.

Pritožba ni utemeljena.

1. Stečajni upravitelj se mora na podlagi 1. odst. 143. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l. RS št. 67/93) o vsaki prijavljeni izločitveni pravici določno izjaviti, ali jo priznava ali prereka. Pri tem lahko pred narokom pripravi seznam prijavljenih terjatev, v katerem navede, katere izmed prijavljenih terjatev priznava in katere prereka (1. odst. 142. čl. ZPPSL).

V skladu z navedenimi predpisi je v konkretnem primeru ravnal tudi stečajni upravitelj stečajnega dolžnika B. - v stečaju. Stečajni upnik je pripravil seznam prijavljenih terjatev, v katerem je pod zaporedno št. 279 (v celoti) prerekal izločitveni zahtevek (izločitveno pravico) pritožnika. Ta seznam je na prvem naroku za preizkus prijavljenih terjatev dne 11.10.1994 razdelil upnikom, nakar je stečajni senat izločitvenega upnika z izločitvenim zahtevkom napotil na pravdo (z izpodbijanim sklepom).

Stečajni upravitelj se je na podlagi razpoložljive dokumentacije določno opredelil do izločitvene pravice izločitvenega upnika: kot povedano jo je prerekal. V posledici je stečajni senat izločitvenega upnika, ki je zatrjeval izločitveno pravico, napotil, da svojo pravico uveljavi v pravdnem postopku. Ker takšen sklep temelji na določbi 5. odst. 143. čl. ZPPSL, ni potrebna kakšna dodatna vsebinska obrazložitev. Vsa relevantna dejstva (prerekanje prijavljene pravice in napotitev na pravdo) so namreč razvidna iz obrazložitve napadenega sklepa.

2. Če bi se (v pravdi) izkazalo, da je stečajni upravitelj neutemeljeno prerekal terjatev, bi stroški pravdnega postopka (ob smiselni uporabi 1. odst. 145. čl. v zvezi s 1. odst. 144. čl. ZPPSL) bili stroški stečajnega postopka. Če pa bi se celo izkazalo, da je stečajni upravitelj iz objestnosti prerekal terjatev ali da je tako vodil postopek, bi stečajni senat (ob smiselni uporabi 2. odst. 145. čl. ZPPSL) lahko odredil, da omenjene stroške plača stečajni upravitelj sam.

3. Stečajni upravitelj je v okviru svojih pooblastil (svoje samostojnosti) prerekal izločitveno pravico upnika P. Ker v stečaju ni ustreznega procesnega mehanizma, se bo utemeljenost prerekane izločitvene pravice ugotovila v pravdi. Takrat pa bo pravdno sodišče lahko upoštevalo tudi pritožbene navedbe izločitvenega upnika in z njegove strani predložene listinske dokaze.

4. Tako se pokaže, da ni podan noben od uveljavljanih pritožbenih razlogov (iz 15. čl. ZPPSL v zvezi s 1. odst. 353. čl. Zakona o pravdnem postopku). Sodišče prve stopnje je namreč pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Ker pri tem ni zagrešilo zatrjevane, niti kakšne druge (2. odst. 365. čl. v zvezi z 2. odst. 354. čl. ZPP) postopkovne kršitve, je sodišče druge stopnje na podlagi 15. čl. ZPPSL v zvezi z 2. tč. 380. čl. ZPP pritožbo izločitvenega upnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo napotitveni sklep sodišča prve stopnje.

5. Primarni zahtevek izločitvenega upnika se glasi na izločitev tolarske protivrednosti 9.912,25 DEM in 34.484,80 SEK, torej na izločitev denarnih zneskov. Ker je denarna obveznost generična obveznost posebne vrste, pri primarnem izločitvenem zahtevku, ki se glasi na denarna zneska, ne gre za stvarno-pravni, ampak le za terjatveni zahtevek. To pa pomeni, da upnik P. ni privilegirani upnik, ampak le navadni upnik.

Navedeno ne velja za podrejeni zahtevek izločitvenega upnika, ki se glasi na izločitev poliuretanske pene. Ker gre v tem primeru za individualizirano stvar, ki naj ne bi pripadala dolžniku, ima upnik položaj privilegiranega (stvarno-pravnega), ne pa navadnega (terjatvenega) upnika.