22. 9. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 4. septembra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 1865/2004 z dne 10. 11. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je v zapuščinskem postopku ugotovilo obseg zapuščine po pokojnici in za dediče razglasilo pritožnika in njegovi sestri. Zoper sklep je pritožnik vložil pritožbo, v kateri je zatrjeval dedno odpravljenost obeh sestra. Višje sodišče je pritožbo zavrnilo. V obrazložitvi je navedlo, da pritožbenih navedb ni moglo upoštevati, ker pritožnik, ki ga je v postopku zastopal odvetnik, ni izkazal, da novot, ki jih uveljavlja v pritožbenem postopku, ni mogel navajati že v postopku pred sodiščem prve stopnje.

2.V ustavni pritožbi pritožnik takšnemu stališču nasprotuje in zatrjuje kršitve 22. in 34. člena Ustave. Navaja, da Višje sodišče ni upoštevalo okoliščine, da dejstev, ki jih je navedel v pritožbi, zaradi svojega zdravstvenega stanja upravičeno ni mogel navesti že v postopku pred sodiščem prve stopnje. V času obeh obravnav naj bi bil zaradi posledic zdravljenja s kemoterapijo psihično odsoten, nesposoben logičnega razumevanja, razmišljanja in sklepanja ter skrbi za svoje pravice, kar bi lahko potrdil tudi izvedenec medicinske stroke. Povsem logično se mu zdi tudi, da njegov pooblaščenec pred sodiščem ni mogel navajati dejstev, s katerimi ga pritožnik zaradi svojega zdravstvenega stanja ni seznanil. Takšna odločitev naj bi posegala tudi v njegovo pravico do osebnega dostojanstva in varnosti.

B.

3.Po drugi alineji drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če od odločitve Ustavnega sodišča ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če (domnevna) kršitev ni imela pomembnejših posledic za pritožnika. V obravnavani zadevi gre za tak primer, saj sta izpolnjena oba pogoja.

4.Odločitev sodišč (tudi če bi bile z njo kršene človekove pravice – glede tega se Ustavnemu sodišču ni treba opredeljevati) ne more povzročiti pomembnejših posledic za pritožnika. Za pritožnika je namreč sporna odločitev sodišča v zapuščinskem postopku, ki je dediščino po enakih deležih razdelilo med pritožnika in njegovi sestri. Po navedbah pritožnika je bila v zapuščinskem postopku vrednost celotne zapuščine ocenjena na 300.000 SIT, za pritožnika pa sta sporna dedna deleža njegovih sestra v vrednosti 200.000 SIT. Glede na navedeno Ustavno sodišče ocenjuje, da ne gre za zadevo, ki bi imela za pritožnika takšen pomen, da bi to upravičevalo presojo pred Ustavnim sodiščem kot najvišjim organom sodne oblasti za varstvo ustavnosti in človekovih pravic ter temeljnih svoboščin.

5.Prav tako od odločitve Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Treba je upoštevati, da od Ustavnega sodišča glede na to, da je njegova pristojnost v postopku ustavne pritožbe omejena na presojo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (prvi odstavek 50. člen ZUstS), ni mogoče pričakovati rešitve vseh pomembnih pravnih vprašanj, pač pa le pravnih vprašanj ustavnopravnega pomena. Kolikor se pritožnik dotika slednjih (npr. pravice do izjave, pravice do osebnega dostojanstva in varnosti), je Ustavno sodišče o njihovi vsebini že izoblikovalo jasne kriterije in ni potrebe, da bi se do njih v tej zadevi ponovno opredeljevalo.

6.Glede na navedeno Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan