29. 1. 2015

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Ladislava Peternela, Poljane nad Škofjo Loko, ki ga zastopa Nives Marinšek, odvetnica v Ljubljani, na seji 29. januarja 2015

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 6. člena Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Gorenja vas - Poljane (Uradni list RS, št. 49/09), kolikor kategorizira javno pot "Murave–Polešica" v delu, ki poteka po zemljišču parc. št. 524/8, k. o. Dolenčice, se zavrže.

2.Pobudnik sam nosi svoje stroške postopka s pobudo.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik izpodbija 6. člen Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Gorenja vas - Poljane (v nadaljevanju Odlok o kategorizaciji), kolikor kategorizira javno pot "Murave–Polešica" v delu, ki naj bi potekala po njegovem zemljišču. Zatrjuje, da je Odlok o kategorizaciji v izpodbijanem delu v neskladju s 33. in 69. členom Ustave. Navaja, da Občina Gorenja vas - Poljane (v nadaljevanju Občina) z njim ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišča, po katerem poteka sporna javna pot, niti mu zemljišča ni odvzela v razlastitvenem postopku. Navaja, da je za to, da po njegovem zemljišču poteka kategorizirana javna pot, oziroma za nastanek škodljivih posledic izvedel 10. 5. 2013, ko je prejel dopis, v katerem ga je Občina pozvala k odstranitvi prometne signalizacije, ki naj bi jo nezakonito postavil na sporni poti. Predlaga tudi, naj Ustavno sodišče naloži Občini povrnitev njegovih stroškov postopka s pobudo.

2.Občina v odgovoru na pobudo meni, da je pobuda prepozna, saj naj bi jo pobudnik vložil štiri leta po objavi izpodbijanega Odloka o kategorizaciji. Trditve o pravočasni vložitvi pobude v t. i. subjektivnem roku naj pobudnik ne bi izčrpno in prepričljivo utemeljil, saj naj ne bi pojasnil, zakaj v roku enega leta po objavi Odloka o kategorizaciji (tj. v t. i. objektivnem roku) ni mogel izvedeti za škodljive posledice, ki naj bi mu nastale zaradi neposrednega učinkovanja izpodbijane ureditve. Meni, da je pobudnik za kategorizacijo sporne javne poti vedel že pred datumom, ki ga navaja v pobudi, saj naj bi to pot lokalni prebivalci nemoteno uporabljali že več kot petdeset let. Sporna javna pot, ki v primeru del na glavni cesti pomeni edino povezavo nekaterih vasi pod Blegošem z dolino, naj bi bila kategorizirana že na podlagi prej veljavnih Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Gorenja vas - Poljane (Uradni list RS, št. 73/89) in Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Gorenja vas - Poljane (Uradni list RS, št. 14/04). Za to, da po njegovem zemljišču poteka kategorizirana javna pot, naj bi pobudnik vedel že vsaj v mesecu aprilu 2012, ko naj bi njeno javno uporabo preprečil s postavitvijo nedovoljene prometne signalizacije in zapornice, k odstranitvi česar naj bi ga Občina pozvala z dopisom, na katerega se sklicuje v pobudi. Meni, da sta o kategorizaciji sporne javne poti že pred datumom, ki ga navaja v pobudi, pobudnika seznanila tudi njegova sinova, saj naj bi eden od njiju sodeloval pri sprejemu izpodbijanega Odloka o kategorizaciji kot svetnik v občinskem svetu, drugemu pa naj bi bilo že leta 2011 izdano gradbeno dovoljenje, iz katerega naj bi bilo razvidno, da je dostop do hiše, za katero je bilo izdano to dovoljenje, mogoč prav po sporni javni poti. Trditve, da Občina pobudnika ni pozvala k sklenitvi pravnega posla zaradi pridobitve dela zemljišča, po katerem poteka sporna javna pot, naj bi bile neutemeljene, saj naj bi Občina pobudniku večkrat predlagala zamenjavo tega zemljišča z drugim, vendar naj pobudnik na predloge v zvezi s tem ne bi odgovoril.

3.Pobudnik v odgovoru na navedbe Občine navaja, da je pravočasnost pobude dovolj izčrpno in prepričljivo utemeljil že v pobudi, Občina pa naj ne bi zatrjevala obstoja okoliščin, na podlagi katerih bi sam lahko sklepal, da je bila pot, ki poteka po njegovem zemljišču, kategorizirana kot javna pot. Navaja, da se z vsebino občinskih odlokov o kategorizaciji občinskih cest ni seznanil, saj naj bi bil vse do prejema dopisa Občine, na katerega se sklicuje v pobudi, prepričan, da je pot, ki naj bi jo sam zgradil leta 1964, jo sam vzdrževal ter jo večinoma tudi sam uporabljal, v njegovi lasti. Ker naj ga Občina ne bi nikoli obvestila o tem, da je sporna pot kategorizirana kot javna pot, prav tako pa naj mu ne bi predlagala sklenitve pravnega posla zaradi pridobitve spornega dela zemljišča ali začela razlastitvenega postopka, naj ne bi mogel vedeti, da je sporna pot kot javna pot kategorizirana že od leta 1998. Trditev, da sta ga o kategorizaciji sporne javne poti seznanila njegova sinova, naj bi bila pavšalna in nekonkretizirana, zanjo pa naj Občina tudi ne bi podala nikakršnih dokazov. Zato naj bi bil njen ugovor, da pobuda ni bila vložena pravočasno, neutemeljen.

B.

4.Po tretjem odstavku 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) lahko pobudnik vloži pobudo, kadar podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, učinkuje neposredno in posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnika, v enem letu od njegove uveljavitve oziroma v enem letu od dneva, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic.

5.Zakonodajalec je v tretjem odstavku 24. člena ZUstS rok za vložitev pobude zoper podzakonske predpise in akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil, kadar ti neposredno posegajo v pravice, pravne interese oziroma pravni položaj pobudnika, določil tako, da ga je vezal na čas enega leta po uveljavitvi predpisa (t. i. objektivni rok) oziroma na čas enega leta po tem, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic (t. i. subjektivni rok). Iz navedenega izhaja, da je za presojo pravočasnosti vložitve pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa prvenstveno upošteven zakonsko določen objektivni rok, kar je razumljivo, saj se predpisi objavljajo v uradnih glasilih, objava pa je namenjena prav temu, da se vsi, ki jih predpis zadeva, z njim lahko seznanijo pred njegovo uveljavitvijo. To, da zakonodajalec dopušča tudi subjektivni rok, glede na navedeno ne more pomeniti zanikanja objektivnega roka. Pomeni le to, da nekatere škodljive posledice lahko nastanejo že s samo uveljavitvijo predpisa, nekatere škodljive posledice pa so že po svoji naravi takšne, da lahko nastanejo šele z njegovim izvrševanjem. V slednjih primerih bi vezanost zgolj na objektivni rok pomenila prehudo omejitev in zato zakon dopušča tudi subjektivni rok, ki je vezan na to, kdaj je posameznik izvedel za nastanek škodljivih posledic. Ker je ta trenutek po naravi stvari odvisen od subjektivnih okoliščin na strani pobudnika, je pomembno, da ta izčrpno in prepričljivo utemelji trditev o tem, kdaj je izvedel za nastanek škodljivih posledic, ter pri tem navede tudi vsa dejstva in okoliščine, na podlagi katerih je mogoče njegovo trditev preveriti in oceniti. Dokazno breme o obstoju teh dejstev in okoliščin je torej v tem primeru v celoti na strani pobudnika, presoja Ustavnega sodišča pa je odvisna zlasti od prepričljivosti pobudnikove utemeljitve.[1]

6.Da bi se pobudnik lahko uspešno skliceval na subjektivni rok, bi torej moral dokazati, da je za nastanek zatrjevanih škodljivih posledic lahko izvedel šele določen čas po uveljavitvi predpisa, in utemeljiti, zakaj ta čas ne more segati izven časovnega okvira enega leta pred vložitvijo pobude. Odlok o kategorizaciji je začel veljati 30. 6. 2009, pobudnik pa je pobudo vložil 3. 5. 2013. Za škodljive posledice naj bi izvedel 10. 5. 2012, ko naj bi prejel dopis z dne 4. 5. 2012, s katerim ga je Občina pozvala k odstranitvi prometne signalizacije, ki jo je pred tem postavil na sporni poti. Pobudnik navaja, da se pred tem ni seznanil z vsebino predpisov, s katerimi je (bila) urejena kategorizacija javnih poti v Občini, saj naj bi bil prepričan, da je pot, ki poteka po njegovem zemljišču, v njegovi lasti. Po presoji Ustavnega sodišča pobudnik s temi navedbami, ni zadostil zahtevam, ki zanj izhajajo iz prejšnje točke obrazložitve. Ker pobuda glede na navedeno ni pravočasna, jo je Ustavno sodišče zavrglo (1. točka izreka).

7.Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške postopka, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Ker niso podani razlogi za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče odločilo kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik

[1]Glej 5. točko obrazložitve sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-267/10 z dne 15. 11. 2012 (Uradni list RS, št. 90/12).