Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tudi po presoji revizijskega sodišča niso podane okoliščine, zaradi katerih bi bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da tožnici omogoči zagovor. Domneva tožene stranke, da se tožnica zagovora zaradi udeležbe v resničnostni oddaji (ker naj bi bila v oddaji izolirana od zunanjega sveta) ne bi udeležila, ne razbremeni tožene stranke zakonske dolžnosti tožnici omogočiti zagovor. Še posebej, ker je zagovor mogoče podati tudi pisno. Prav tako ni utemeljeno sklicevanje tožene stranke na morebitno zamudo roka za podajo izredne odpovedi iz 109. člena ZDR-1, če bi tožnici zagovor omogočila. Tudi prepričanje tožene stranke, da je kršitev jasna in zato ni potrebe po pojasnjevanju očitanega ravnanja, ni upravičen razlog za opustitev vabila na zagovor.
I. Revizija se zavrne.
II. Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti stroške odgovora na revizijo tožeči stranki v znesku 252,00 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka do plačila.
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 18. 5. 2016. Posledično je zavrnilo zahtevek za reparacijo in reintegracijo. Presodilo je, da je tožena stranka tožnici utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga po četrti alineji prvega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 s spremembami). Čeprav tožnici zagovor ni bil omogočen, odpoved ni nezakonita, ker so bile podane okoliščine, zaradi katerih bi bilo od tožene stranke neupravičeno to pričakovati.
2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožnice in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugotovilo nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 18. 5. 2016. Toženi stranki je naložilo pozvati tožnico nazaj na delo na delovno mesto kozmetičarke in ji priznati delovno razmerje za nedoločen čas od 9. 5. 2016 dalje. Presodilo je, da je odpoved nezakonita, ker tožena stranka tožnici ni omogočila zagovora. Okoliščine, ki jih je v utemeljitev opustitve zagovora navajala tožena stranka, niso takšne narave, da bi toženo stranko razbremenile dolžnosti tožnici omogočiti zagovor.
3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Ne strinja se s presojo sodišča druge stopnje, da v obravnavanem primeru niso obstajale okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor.
4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) vročena tožnici, ki v odgovoru predlaga njeno zavrnitev.
5. Revizija ni utemeljena.
6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).
7. Tožnica je imela od 25. 4. 2016 do 6. 5. 2016 odobreno koriščenje letnega dopusta zaradi sodelovanja v resničnostni oddaji Big Brother. Ker po zaključku letnega dopusta dne 9. 5. 2016 ni prišla na delo in izostanka ni opravičila, ji je tožena stranka izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga po četrti alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Pred podajo odpovedi ji tožena stranka ni omogočila zagovora v smislu drugega odstavka 85. člena ZDR-1. 8. Tožena stranka v reviziji uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava zaradi presoje sodišča druge stopnje, da je bila tožnici kršena pravica do zagovora. Očitek ni utemeljen.
9. V skladu z drugim odstavkom 85. člena ZDR-1 mora delodajalec pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči. Zakon ne določa, katere so tiste okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor, zato gre za pravni standard, ki ga napolnjuje sodna praksa. Gre za izjemo od zakonskega pravila, zato jo je treba razlagati restriktivno. Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da delodajalec delavcu ni dolžan omogočiti zagovora le v izjemnih primerih.1
10. Tudi po presoji revizijskega sodišča niso podane okoliščine, zaradi katerih bi bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da tožnici omogoči zagovor. Domneva tožene stranke, da se tožnica zagovora zaradi udeležbe v resničnostni oddaji (ker naj bi bila v oddaji izolirana od zunanjega sveta) ne bi udeležila, ne razbremeni tožene stranke zakonske dolžnosti tožnici omogočiti zagovor. Še posebej, ker je zagovor mogoče podati tudi pisno. Prav tako ni utemeljeno sklicevanje tožene stranke na morebitno zamudo roka za podajo izredne odpovedi iz 109. člena ZDR-1, če bi tožnici zagovor omogočila. Tudi prepričanje tožene stranke, da je kršitev jasna in zato ni potrebe po pojasnjevanju očitanega ravnanja, ni upravičen razlog za opustitev vabila na zagovor. Kot je pravilno poudarilo že sodišče druge stopnje, je namen zagovora zagotovitev pravice, da se delavec do očitanih kršitev opredeli, jih eventualno pojasni ali opraviči. Prepričanje delodajalca, da je kršitev storjena, na to pravico ne more in ne sme vplivati. V obravnavanem primeru bi lahko podaja zagovora glede na to, da je tožnica pred odhodom v resničnostno oddajo zaprosila tudi za odobritev izrednega dopusta prispevala k razjasnitvi okoliščin, v katerih je bila domnevna kršitev storjena. Sodelovanje tožnice v resničnostni oddaji, kljub opozorilu nadrejene o morebitni izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi v posledici odsotnosti tudi ne pomeni, da se je tožnica že s konkludentnim ravnanjem odpovedala pravici do zagovora, kot to skuša prikazati revizija.
11. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.
12. Odločitev o stroških temelji na prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZDSS-1. Tožnici se na podlagi Odvetniške tarife priznajo stroški odgovora na revizijo 450 točk (tar. št. 15/6), kar znese 206,55 EUR, z vključenim 22 % DDV pa 252,00 EUR.
1 Sodba VS RS VIII Ips 232/2008 z dne 2. 11. 2009, VIII Ips 430/2007 z dne 26. 5. 2009, VIII Ips 44/2008 z dne 20. 4. 2009, VIII Ips 21/2012 z dne 17. 12. 2012, VIII Ips 12/2013 z dne 14. 5. 2013, VIII Ips 122/2013 z dne 11. 11. 2013, VIII 114/2014 z dne 29. 9. 2014, VIII Ips 81/2015 z dne 8. 6. 2015.