Jedro

Pri denacionalizacijskih zahtevkih je smiselna širša razčlenitev konkretnega ravnanja pogodbenih strank v času sklenitve pravnega posla, prav tako pa tudi razčlenitev tedanjih splošnih družbenih razmer in konkretnih razmer, v katerih je živel denacionalizacijski upravičenec. Vendar pa takšna razčlenitev razmer ne zadošča za ugoditev predlogu denacionalizacije, če hkrati ni bilo ugotovljeno tudi konkretno oblastveno ravnanje (z elementi grožnje, sile ali zvijače), ki je bilo usmerjeno na sklenitev konkretnega pravnega posla in zaradi katerega je bil pravni posel sploh sklenjen.

Izrek

Revizija se zavrne.

Nasprotna udeleženka L. u. v K. sama krije stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlagateljev predlog za denacionalizacijo nepremičnin parc. št. 932/5, 932/6 in 932/7, vse k.o. ..., glede katerih je bila dne 17.7.1961 sklenjena prodajna pogodba med prodajalko Z. S. in kupovalko O. K.. Zavrnilna odločba je oprta na ugotovitev, da niso podane predpostavke za denacionalizacijo iz 5. člena Zakona o denacionalizaciji - ZDen.

2.Pritožbeno sodišče je zavrnilo predlagateljevo pritožbo proti prvostopenjskemu sklepu.

3.Predlagatelj je vložil revizijo proti sklepu pritožbenega sodišča zaradi "bistvene kršitve določb pravdnega postopka po drugem odstavku 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 1. točko prvega odstavka 370. člena ZPP in v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP" ter zaradi napačne uporabe materialnega prava. Izpodbijana odločba naj bi bila brez pravih razlogov, ki so pripeljali do odločitve. Sodišče je sprejelo predlagateljevo izpoved o razlogih za prodajo nepremičnin in okoliščinah, v katerih je bila sklenjena prodajna pogodba. Predlagatelj je tudi pojasnil, da kljub temu, da je njegov pravni prednik predal premoženje njegove gradbene firme državi, ne zahteva denacionalizacije tega premoženja. S tem, da je predlagal samo denacionalizacijo stavbe in ne tudi ostalega premoženja, je pokazal, da želi doseči popravo krivice samo v manjšem obsegu. Sodišče je ugotovilo, da ni nobenega dvoma, da predlagateljev oče ne bi sklenil predmetne pogodbe, če po vojni ne bi prišlo do dogodkov, ki so opisani v odločbi. S tem v zvezi bi moralo sodišče odločiti, da je obstajala takšna hibnost pravnega posla, da poslovna volja prejšnjega lastnika ni bila prava in svobodna. Pritožbeno sodišče je potrdilo odločbo prve stopnje kljub temu, da so zaključki v nasprotju z razlogi oziroma ugotovitvami in naj bi bila zaradi tega podana kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbena trditev, da je S. K. izvajal pritisk na družinske člane in jim grozil, ni predstavljala pritožbene novote. S pravnim poslom je bilo storjeno veliko oškodovanje pravnih prednikov predlagatelja, saj je sodni izvedenec ugotovil, da je prejeti znesek kupnine predstavljal 53,62% celotne vrednosti nepremičnine. S tem je tudi v odločbi napačno izpostavljena ugotovitev, da naj bi pogodbena cena dosegala 75% vrednosti nepremičnine, ker je pritličje stavbe zasedal odvetnik S. K.. Celoten potek dogodkov in dejstva pritiskov izhajajo iz potrjene odločbe prve stopnje. Ugotovljeno stanje dovolj prepričljivo (upoštevaje tudi dejansko izplačano kupnino) dokazuje prisilno prodajo. Revident se s tem v zvezi sklicuje tudi na sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 109/2003 z dne 13.11.2003. 4.Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena nasprotnim udeležencem. Na revizijo sta odgovorili M. o. in L. u., slednja je zahtevala povrnitev revizijskih stroškov.

5.Revizija ni utemeljena.

6.V reviziji zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka niso podane. Odločba pritožbenega sodišča vsebuje relevantne razloge odločitve. Sklicevanje na razloge odločitve prvostopnega sodišča ne pomeni, da odločba pritožbenega sodišča nima relevantnih razlogov, temveč le da se pritožbeno sodišče strinja s pravnimi zaključki prvostopenjskega sodišča. Nasprotovanje takšnemu stališču pritožbenega sodišča zato ne predstavlja utemeljenega očitka procesne kršitve, temveč zgolj prikrit očitek zmotne uporabe materialnega prava.

7.Polje materialnopravnega odločanja o tem, ali so podani razlogi za denacionalizacijo iz 5. člena ZDen, je v konkretnem primeru zreducirano na vprašanje, ali je ob sklenitvi prodajne pogodbe (17.7.1961) obstajala grožnja, sila ali zvijača državnega organa oziroma predstavnika oblasti. Vrhovno sodišče se je v svojih odločbah že večkrat izreklo o tem, da je treba grožnjo, silo ali zvijačo v smislu 5. člena ZDen pojmovati širše, kakor pa je to veljalo po pravnih pravilih paragrafov 869 do 871 Občnega državljanskega zakonika (ODZ). Pri denacionalizacijskih zahtevkih je zato smiselna širša razčlenitev konkretnega ravnanja pogodbenih strank v času sklenitve obravnavanega pravnega posla, prav tako pa tudi razčlenitev tedanjih splošnih družbenih razmer in konkretnih razmer, v katerih je živel denacionalizacijski upravičenec(1). Vendar pa takšna razčlenitev splošnih in konkretnih razmer, v katerih je živel denacionalizacijski upravičenec, ne zadošča za ugoditev predlogu denacionalizacije, če hkrati ni bilo ugotovljeno tudi konkretno oblastveno ravnanje (z elementi grožnje, sile ali zvijače), ki je bilo usmerjeno na sklenitev konkretnega pravnega posla in zaradi katerega je bil pravni posel sploh sklenjen. O tem, da takšnega konkretnega ravnanja tedanjega državnega organa oziroma predstavnika oblasti v času sklenitve prodajne pogodbe ni bilo, se je ustrezno izreklo že sodišče prve stopnje v tretjem odstavku sedme strani odločbe. V situaciji, ko napak volje ni mogoče povezati s konkretnim ravnanjem državnega organa oziroma predstavnika oblasti, pa samo po sebi tudi ni pomembno razmerje med dogovorjeno kupnino in dejansko vrednostjo stvari. Revident se tudi neutemeljeno sklicuje na revizijsko odločbo II Ips 109/2003, s katero je bila zavrnjena predlagateljeva revizija in ne predstavlja drugačne razlage 5. člena ZDen.

8.Zavrnitev revizije ima podlago v 378. členu ZPP v zvezi s 37. členom ZNP; zavrnitev predloga nasprotne udeleženke za povrnitev stroškov revizijskega odgovora pa ima podlago v 35. členu ZNP.

Op. št. (1): Primerjaj sklep II Ips 106/97 z dne 19.3.1998, ki ga je sprejelo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.