Jedro

Res niti toženka kot naročnica niti inženir, ki ga je imenovala, nista potrdila skladnosti cen in količin iz 39. začasne situacije, ki se nanaša na gradbena dela, katerih plačilo je predmet tega spora. Vendar ima pritožnica prav, da potrditev situacije ni pogoj za pridobitev pravice do plačila za izvršena gradbena dela. Izvajalec lahko zahteva plačilo tudi na podlagi nepotrjene situacije, le da mora v takšnem primeru (sam) dokazati, da je opravil količine del, na katere se situacija nanaša. To velja tako po Posebnih gradbenih uzancah (prim. 65. uzanco), kot po pogojih FIDIC, veljavnih med pravdnima strankama.

Tako je tudi, ko naročnik odstopi od pogodbe zaradi stečaja izvajalca, kar se je zgodilo v tej zadevi. V takem primeru mora sicer prvenstveno inženir uskladiti oziroma določiti znesek, ki ga naročnik za izvršena dela dolguje izvajalcu (ocena na datum odstopa od pogodbe, prim. podčlen 15.3 FIDIC). A izvajalec, ki se z inženirjevo oceno ne strinja (pa tudi, če inženir ocene na datum odstopa od pogodbe sploh ne izdela), od naročnika lahko zahteva višje plačilo.

Ker okoliščina, da se pogodbeni stranki nista uspeli dogovoriti o skladnosti obračuna, še ne pomeni, da izvajalec sploh ni pridobil pravice terjati izpolnitve, je za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka bistvenega pomena (tudi) odgovor na vprašanje, ali je tožnica gradbena dela, za katera zahteva plačilo od toženke, opravila ali ne.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje (III. in IV. točka izreka) se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo dovolilo spremembo tožbe (I. točka izreka) in razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL146158/2013 z 18. 9. 2013 tudi v 1. in 3. odstavku izreka (II. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek za plačilo 850.696,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 8. 2013 do plačila (III. točka izreka) in tožeči stranki naložilo, da toženi stranki povrne njene pravdne stroške (IV. točka izreka).

2. Zoper odločbo je tožeča stranka vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo ter sklep o stroških postopka spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, toženi stranki pa naloži plačilo pravdnih stroškov. Podrejeno predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo razveljavi ter zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev ter priglasila stroške pritožbenega postopka.

4. Ker iz vsebine pritožbe izhaja, da se pritožnica ne strinja (le) z odločitvama sodišča prve stopnje o tožbenem zahtevku in o stroških postopka, sta predmet preizkusa III. in IV. točka izreka izpodbijane sodne odločbe.

5. Pritožba je utemeljena.1 O pravici zahtevati plačilo za izvedena gradbena dela

6. V tem gospodarskem sporu zahteva tožnica, kot izvajalka, na podlagi sklenjene gradbene pogodbe, ki sta jo pogodbeni stranki podredili pravilom FIDIC,2 od toženke kot naročnice, plačilo za gradbena dela, za katera pravi, da jih je zanjo opravila v času od 1. do 19. junija 2013 in naj bi bila zajeta v 39. začasni situaciji. Toženka se plačilu upira predvsem z ugovorom, da ima na podlagi podčlena 15.4 FIDIC pravico zadržati nadaljnja plačila, in z ugovorom prenehanja terjatve zaradi pobota.

7. Kot izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe,3 je sodišče prve stopnje v tej zadevi kot bistveno štelo, da je toženka 39. začasno situacijo zavrnila, ker ni bila skladna s pogodbenimi določili, ni imela ustrezne dokumentacije (niso bili predloženi potrjeni računi oziroma situacije podizvajalcev) in ni upoštevala korekcije v podpisani gradbeni knjigi (ni bila skladna s potrjenimi količinami v knjigi obračunskih izmer po 4. členu pogodbe). Navedlo je, da se tožnica ni strinjala z izračunom opravljenih del, ki ga je opravil sodni izvedenec, da ocena vrednosti del na prilogi B43 ne predstavlja končnega obračuna ter da podčlen 15.4 FIDIC odlaga zapadlost vseh izvajalčevih zahtevkov. Zato je tožbeni zahtevek zavrnilo.

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da res niti toženka kot naročnica niti inženir, ki ga je imenovala, nista potrdila skladnosti cen in količin iz 39. začasne situacije, ki se nanaša na gradbena dela, katerih plačilo je predmet tega spora. Vendar ima pritožnica prav, da potrditev situacije ni pogoj za pridobitev pravice do plačila za izvršena gradbena dela. Izvajalec lahko zahteva plačilo tudi na podlagi nepotrjene situacije, le da mora v takšnem primeru (sam) dokazati, da je opravil količine del, na katere se situacija nanaša. To velja tako po Posebnih gradbenih uzancah (prim. 65. uzanco), kot po pogojih FIDIC, veljavnih med pravdnima strankama.

9. Tako je tudi, ko naročnik odstopi od pogodbe zaradi stečaja izvajalca, kar se je zgodilo v tej zadevi. V takem primeru mora sicer prvenstveno inženir uskladiti oziroma določiti znesek, ki ga naročnik za izvršena dela dolguje izvajalcu (ocena na datum odstopa od pogodbe, prim. podčlen 15.3 FIDIC). A izvajalec, ki se z inženirjevo oceno ne strinja (pa tudi, če inženir ocene na datum odstopa od pogodbe sploh ne izdela), od naročnika lahko zahteva višje plačilo. Pravdni stranki sta za tak primer v posebnih pogojih izrecno določili sodno pot (prim. podčlen 3.5 v zvezi s podčleni 20 splošnih pogojev FIDIC, upoštevajoč člen 20 posebnih pogojev). In tak zahtevek je tudi predmet te pravde.

10. Ker okoliščina, da se pogodbeni stranki nista uspeli dogovoriti o skladnosti obračuna, še ne pomeni, da izvajalec sploh ni pridobil pravice terjati izpolnitve, je za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka bistvenega pomena (tudi) odgovor na vprašanje, ali je tožnica gradbena dela, za katera zahteva plačilo od toženke, opravila ali ne. Tega pa sodišče prve stopnje, ki je zahtevek zavrnilo že izhajajoč iz ugotovitve, da 39. situacija (utemeljeno) ni bila potrjena, v postopku ni ugotavljalo. Zadovoljilo se je (tudi) z ugotovitvijo izvedenca, katera dela so bila glede na podatke v gradbenih dnevnikih in gradbeni knjigi priznana oziroma katera niso bila priznana. V tej zvezi je na mestu pritožbena graja stališča sodišča prve stopnje, ki je oceni vrednosti del na prilogi B43 odreklo vsak pomen, ker je presodilo, da ne gre za dokončni obračun. Čeprav obračuna na prilogi B43 ni sestavila toženka, kot skuša prikazati pritožnica, ampak inženir, ki ga je imenovala, je tudi inženirjeva ocena vrednosti del pomemben dokaz pri ugotavljanju, katera dela so bila izvedena.

11. Prvostopenjsko s-eče knjige FIDIC. O njuni vsebini pa je Vrhovno sodišče Republike Slovenije v zadevah4 III Ips 7/2017 z dne 19. 9. 2017 in III Ips 71/2018 z dne 19. 3. 2019 že zavzelo stališče, po katerem ima naročnik na njuni podlagi pravico do odloga vseh plačil, ki jih bo od uveljavitve odstopa od pogodbe moral izpolniti izvajalcu iz naslova opravljenih del, le do trenutka, ko se lahko izreče o nastalih terjatvah do izvajalca iz naslova neizpolnitve pogodbe. Glede na ugotovitev, da je toženka pred Okrožnim sodiščem v Celju že vložila tožbo za uveljavitev svojih zahtevkov iz določbe (c) podčlena 15.4 FIDIC, torej podlage za zadržanje plačil izvajalcu na podlagi podčlena 15.4 FIDIC ni (več).

12. Vrhovno sodišče se je v zadevi III Ips 71/2018 opredelilo tudi do pomena pogodbenega določila 5. člena Pogodbe, sklenjene med pravdnima strankama, po katerem mora izvajalec v primerih, ko dela izvaja s podizvajalci, računu oziroma situaciji obvezno priložiti potrjene račune oziroma situacije svojih podizvajalcev. Navedlo je, da je bilo razkritje obsega priznanih obveznosti tožeče stranke do podizvajalcev relevantno za položaj tožene stranke le v primeru uveljavljanja neposrednih zahtevkov podizvajalcev do tožene stranke na podlagi 631. člena OZ. Pogodbeno določilo tretjega odstavka 5. člena Pogodbe je zato zgolj olajšalo položaj podizvajalcev, saj je od tožeče stranke terjalo, da se pred zapadlostjo svoje terjatve opredeli do zahtevkov svojih podizvajalcev in jim tako omogoči uveljavljanje neposrednih zahtevkov do tožene stranke.

13. Sodišče prve stopnje se zaradi napačnih materialnopravnih stališč, predvsem tistih o pomenu potrditve situacije in tistih o vsebini podčlena 15.4 splošnih pogojev Rdeče knjige FIDIC, o drugih vprašanjih, pomembnih za presojo utemeljenosti zahtevka, ni izreklo in je dejansko stanje nepopolno ugotovilo. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo sojenje (prvi odstavek 355. člena ZPP).

O napotkih za nadaljnje delo

14. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo upoštevati, da toženkina potrditev 39. situacije ni pogoj za plačilo za izvršena gradbena dela. Upoštevati bo moralo, da je (še vedno) tožnica tista, ki mora (trditi in) dokazati, da je njena terjatev nastala. Najprej bo moralo ugotoviti, ali je tožnica dela, za katera v tej pravdi zahteva plačilo, res opravila. V zvezi s tem se bo moralo opredeliti tudi do dokaznega pomena vpisov v gradbenem dnevniku in v knjigi obračunskih izmer, do dokaznega pomena inženirjeve ocene vrednosti opravljenih del na prilogi B43 in ostalih, v ta namen ponujenih dokazov. V pomoč pri odgovoru na vprašanja s področja gradbene stroke (na primer o tem, katera dela, po vrsti in količinah, opravljena v juniju 2013, so obsežena v inženirjevi oceni vrednosti opravljenih del, v gradbenem dnevniku in knjigi obračunskih izmer), bo moralo v postopek pritegniti izvedenca.

15. V kolikor bo sodišče prve stopnje v dokaznem postopku ugotovilo, da je tožnica (vsaj nekatera) dela res izvedla, se bo moralo opredeliti tudi do ostalih toženkinih ugovorov in odgovoriti med drugim na vprašanje, ali je toženka povračilo za vse izgube res prejela že iz unovčene bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, pa tudi na vsa vprašanja, povezana s toženkinim ugovorom materialnega (in podredno procesnega) pobota. Pri tem naj sodišče prve stopnje upošteva tudi stališča, ki jih je glede zakonskega pobotanja po določbi 261. člena ZFPPIPP (v že citiranih odločbah) zavzelo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

O okoliščinah, zaradi katerih pritožbeno sodišče o zadevi ni odločilo samo

16. Pogojev za spremembo sodbe v pritožbenem postopku ni. Novo sojenje v tej zadevi namreč ne bi pomenilo (le) dopolnitve postopka, saj bo v novem sojenju treba na novo ugotavljati več razmeroma samostojnih dejanskih celot. Če bi ga opravilo pritožbeno sodišče samo, bi s tem poseglo v pravico do pritožbe iz 25. člena Ustave Republike Slovenije.5

17. V tej zadevi bo, kot izhaja iz danih napotkov za nadaljnje delo, potreben obsežen dokazni postopek za rešitev več dejanskih vprašanj, pri čemer bo za nekatere od njih potrebno tudi strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Vse to bo hitreje in učinkoviteje opravilo sodišče prve stopnje. Tudi trajanje postopka in višina stroškov se zaradi vrnitve zadeve na prvo stopnjo ne bosta nesorazmerno povečala. Čeravno ponovitev sojenja na prvi stopnji vedno pomeni tudi možnost novega pritožbenega postopka, bo podaljšanje postopka in povečanje stroškov zaradi morebitnega novega pritožbenega postopka zanemarljivo, glede na siceršnje trajanje te pravde in stroške, ki bodo še potrebni zaradi same dopolnitve.

18. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo, na podlagi določbe prvega odstavka 355. člena ZPP, razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

O pritožbenih stroških

19. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

PRAVNI POUK:

1. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v dveh izvodih. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. 2. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

3. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Sodna odločba sodišča prve stopnje je bila izdana po začetku uporabe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku, ZPP-E. Zato se glede na določbo prvega in tretjega odstavka 125. člena ZPP-E v tem pritožbenem postopku uporabljajo pravila Zakona o pravdnem postopku, vključno z novelo E (od tu ZPP). 2 Splošnim pogojem Rdeče knjige FIDIC (priloga B55), delno spremenjenimi s posebnimi pogoji (priloga B56). 3 Glej 21. do 25. točko obrazložitve izpodbijane sodbe. 4 Gre za spore iz istega pogodbenega razmerja, med istima strankama. 5 Primerjaj stališče dr. Galiča, izraženo v: Zakon o pravdnem postopku z uvodnimi pojasnili k spremembam zakona in stvarnim kazalom Aleša Galiča, Uradni list RS, Ljubljana, 2017, stran 52, o tem, da je treba pravico do pritožbe razumeti (tudi) kot pravico, da se zadeva kot celota (v očeh objektivnega opazovalca) obravnava na dveh instancah in da o njej dokončno (ne pa prvič) odloči sodišče, ki je hierarhično nad sodiščem prve stopnje in od katerega se zanesljiveje pričakuje pravilno odločitev.