Jedro

Zgolj obstoj (ustne) oporoke oziroma njena razglasitev ne pomeni nujno, da se na pravdo glede (ne)veljavnosti oporoke vedno napoti zakonitega in ne oporočnega dediča.

Glede na trditve in dokaze strank so v konkretnem primeru verjetno izkazane formalne predpostavke za veljavnost ustne oporoke, zato je bolj verjetna pravica oporočnega dediča.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni:

-v 2. točki izreka tako, da se na pravdo napoti A. A. zoper B. B. zaradi ugotovitve, da ustna oporoka z dne 19. 11. 2023 ni veljavna;

-v 4. točki izreka tako, da je A. A. dolžan vložiti tudi tožbo v skladu z 2. točko izreka v roku 15 dni od pravnomočnosti tega sklepa in o vloženi tožbi predložiti dokazilo naslovnemu sodišču.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zapuščinski postopek prekinilo (1. točka izreka) in napotilo na pravdo B. B. zoper A. A. zaradi ugotovitve, da je zapustnica dne 19. 11. 2023 napravila ustno oporoko (2. točka izreka) ter A. A. zoper B. B. zaradi ugotovitve, da je bil ob smrti zunajzakonski partner zapustnice (3. točka izreka). B. B. in A. A. sta dolžna tožbi vložiti v skladu s predhodnima točkama v roku 15 dni od pravnomočnosti sklepa in o vloženih tožbah sodišču predložiti dokazilo (4. točka izreka).

2.Dedič B. B. zoper 2. in 4. točko izreka sklepa vlaga pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da A. A. napoti na pravdo zoper B. B. zaradi ugotovitve, da ustna oporoka z dne 19. 11. 2023 ni veljavna, podrejeno, da sklep v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Navaja, da se v primeru spora o veljavnosti oporoke šteje, da je bolj verjetna pravica tistega, ki se sklicuje na formalno ustrezno oporoko, kar izhaja tudi iz odločbe Višjega sodišča v Celju I Cp 292/2021. Položaj oporočnega dediča ustne oporoke je treba obravnavati enakopravno s položajem oporočnega dediča katerekoli druge oblike oporoke. Sodišče bi moralo navesti prepričljive razloge ter po zaslišanju oporočnih prič napraviti ustrezno dokazno oceno.

3.V odgovoru na pritožbo A. A. predlaga njeno zavrnitev. Vztraja, da gre za formalno neveljavno oporoko, ki ni bila narejena skladno z 72. členom Zakona o dedovanju1 , prav tako zapustnica pred pričami ni izrazila svoje prave poslednje volje.

4.Pritožba je utemeljena.

5.V skladu z določbo 210. ZD mora sodišče zapuščinski postopek prekiniti, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica. Tako ravna sodišče tudi v primeru, če so sporna dejstva, od katerih je odvisna pravica do dediščine, zlasti veljavnost ali vsebina oporoke ali razmerje med dedičem in zapustnikom, ki je podlaga za dedovanje po zakonu. Na pravdo mora sodišče napotiti tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno (213. člen ZD). V tej fazi postopka se presoja le verjetnost izkaza pravice in je končno odločanje o spornih dejanskih vprašanjih pridržano pravdnemu sodišču.

6.Meril za presojo, katera pravica je manj verjetna, zakon ne predpisuje, zato sodišče to presodi glede na okoliščine konkretnega primera, upoštevajoč trditve in dokaze strank, na katere opirajo svoje zahtevke. Zato zgolj obstoj (ustne) oporoke oziroma njena razglasitev, ne pomeni nujno pravila, da se na pravdo glede (ne)veljavnosti oporoke vedno napoti zakonitega in ne oporočnega dediča, ki naj bi razpolagal z močnejšim pravnim naslovom.

7.Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je sin zapustnice, dedič B. B., v postopku predložil listino z dne 23. 2. 2024, iz katere izhaja, da je zapustnica dne 19. 11. 2023 pred pričami izjavila svojo poslednjo voljo, s katero ga je določila za oporočnega dediča. A. A., ki se je v zapuščinski postopek prijavil kot zapustničin zunajzakonski partner, oporoke ni priznal, navajal je, da je prirejena za potrebe tega postopka. Bolezen ne predstavlja izrednih razmer, domnevna volja zapustnice pa tudi ni bila zapisana v tridesetih dneh in je zato neveljavna. Prav tako je bilo zapustničino zdravstveno stanje takrat slabo in oporoke ni mogla napraviti. Glede na prerekanje obstoja predpostavk za veljavnost ustne oporoke je prvostopenjsko sodišče za manj verjetno ocenilo pravico domnevnega oporočnega dediča, ki bo moral v pravdi dokazovati, da so bili podani pogoji za veljavnost te oblike oporoke.

8.Ustna oporoka je izredna oblika oporoke. Oporočitelj lahko izjavi svojo poslednjo voljo pred dvema pričama le tedaj, če zaradi izrednih razmer ne more napraviti pisne oporoke (prvi odstavek 72. člena ZD). Za priznanje veljavnosti ustne oporoke je odločilno, da zapustnik ni mogel napraviti pisne oporoke in da so mu to preprečile izredne razmere, ne pa reden potek dogodkov. Zgolj obstoj izjemnih razmer ne zadošča. Hkrati morajo namreč biti prav te vzrok, da zapustnik ni mogel testirati v pisni oporoki. Ustna oporoka neha veljati, ko preteče trideset dni od prenehanja izrednih razmer, v katerih je bila napravljena (drugi odstavek 72. člena ZD). Priče, pred katerimi je oporočitelj ustno izjavil svojo poslednjo voljo, morajo brez odlašanja zapisati oporočiteljevo izjavo in jo čimprej izročiti sodišču ali jo ustno ponoviti pred sodiščem in pri tem povedati tudi, kdaj, kje in v kakšnih okoliščinah je oporočitelj izjavil svojo poslednjo voljo. Izpolnitev te dolžnosti pa ni pogoj za veljavnost ustne oporoke (74. člen ZD).

9.Kot izhaja iz predložene listine z dne 23. 2. 2024, zapustnica ob izjavi ustne oporoke 19. 11. 2023 (10 dni pred smrtjo) zaradi bolezni ni mogla več pisati. Izredne razmere so pravni standard. Sodišče jih mora presojati v času, ko je oporočitelj podal svojo izjavo. Izredne razmere so tako objektivne okoliščine (potres, požar,…) kot subjektivne okoliščine na strani oporočitelja (starost, oslabelost zaradi bolezni, nepokretnost oziroma nesposobnost pisanja,…).2 Obstoj izrednih razmer bi lahko po navedbah pritožnika potrdile oporočne priče. Za veljavnost ustne oporoke tudi ni bistveno, da ustna izjava oporočiteljice ni bila zapisana v tridesetih dneh, kot to očita A. A. Namen zapisa in izročitve izjave sodišču je, da se ustvari in ohrani dokaz o obstoju in vsebini ustne oporoke, neizpolnitev te obveznosti pa glede na izrecno zgoraj povzeto zakonsko določbo ne vpliva na njeno veljavnost.

10.Dejstvu, da je bilo zdravstveno stanje zapustnice takrat slabo, ne oporeka niti A. A., ki celo navaja in izkazuje, da je bilo njeno zdravstveno stanje tako izredno slabo, da ni bila niti sposobna izjaviti svoje prave volje, s čimer pravzaprav izpodbija oporočno sposobnost zapustnice. Oporočna sposobnost se domneva, zato mora tisti, ki trdi drugače, izkazati, da je bil oporočitelj v trenutku sestave oporoke nerazsoden oziroma ni bil sposoben razumeti vsebine oporoke v smislu pomena in posledic.3

11.Pritožbeno sodišče zato zaključuje, da so glede na trditve in dokaze strank formalne predpostavke za veljavnost ustne oporoke v tej zadevi verjetno izkazane, pravica oporočnega dediča B. B. pa zato bolj verjetna. A. A. je torej tisti, ki bo moral v pravdi dokazovati, da zapustnica ni napravila veljavne ustne oporoke. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku4 v zvezi s 163. členom ZD).

-------------------------------

1Uradni list SRS, številka 15/76, v nadaljevanju ZD.

2Tako VSRS Sodba II Ips 70/2005 z dne 29. 3. 2006 in VSL Sklep I Cp 1210/2019 z dne 18. 9. 2019.

3Tako VSL Sodba II Cp 1070/2015 z dne 24. 6. 2015 in VSRS Sodba II Ips 198/2015 z dne 5. 11. 2015.

4Uradni list RS, številka 26/1999.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 72, 72/1, 72/2, 74, 210, 213

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.