Jedro

Sodna presoja zakonitosti izbire glede pogojev oz. kriterijev za izbiro javnih uslužbencev je, kadar ti niso natančno določeni ali objektivizirani, zadržana. Zadržana presoja pa pomeni, da sodišče ugotovi nezakonitost v takšni odločbi le, če je odločitev tožene stranke očitno nerazumna.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je predsednica Okrožnega sodišča v Mariboru odločila, da se tožeča stranka v postopku javnega natečaja za zasedbo uradniškega delovnega mesta pravosodni sodelavec za preiskovalno kazenske zadeve (vodja vpisnika) ne izbere. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je bil dne 4. 3. 2013 na spletni strani Okrožnega sodišča v Mariboru ter na Zavodu RS za zaposlovanje, Območna enota Maribor, objavljen javni natečaj za zasedbo navedenega prostega uradniškega delovnega mesta, na katerega se je med drugimi prijavila tudi tožeča stranka, ki sicer izpolnjuje formalne pogoje natečaja, vendar v izbirnem postopku ni bila izbrana. Na podlagi meril izbire, ki jih je pred začetkom izbirnega postopka sprejela natečajna komisija, je bilo na razgovor povabljenih 47 kandidatov, za katere so bili vnaprej določeni tam navedeni sklopi vprašanj oz. področij. Natečajna komisija je na podlagi osebnega razgovora preverila strokovno usposobljenost kandidatov in najprimernejšega kandidata izbrala po metodi točkovanja. Vsak član komisije je samostojno ocenil kandidate na vsakem od prej navedeni sklopov področij s točkami od 1 do 5. V izbirne postopku je bila izbrana kandidatka A.A., ki je dosegla skupno največ točk, to je 45, kar pa je tudi več kot 60 % vseh možnih točk (45 – število vseh možnih točk), kot so določala sprejeta merila in metode izbire. Na predlog natečajne komisije je bila v predmetnem natečajnem postopku zato izbrana prej navedena kandidatka.

V pritožbenem postopku je Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi Republike Slovenije navedeno odločitev potrdila s svojim sklepom št. 10051-332/2013/3 z dne 19. 6. 2013. Navaja, da iz zbrane dokumentacije izhaja, da je direktorica Okrožnega sodišča v Mariboru dne 4. 3. 2013 s sklepom št. Su 010601/2013 na podlagi tretjega odstavka 60. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU) za vodenje izbirnega postopka v javnem natečaju imenovala natečajno komisijo, ki so jo sestavljale predsednica komisije ter dve članici komisije. Natečajna komisija je pred izvedbo izbirnega postopka pripravila in sprejela Merila za izbiro in metode preverjanja strokovne usposobljenosti kandidatov, št. Su 010601/2013 z dne 4. 3. 2013 (Merila). V skladu z 61. členom Zakona o javnih uslužbencih (ZJU) se izbira kandidata opravi v izbirnem postopku, v katerem se presoja usposobljenost kandidata za opravljanje nalog na uradniškem delovnem mestu. Izbirni postopek se lahko opravi v več fazah, tako da se kandidati postopno izločajo. Opravi se v obliki presojanja strokovne usposobljenosti iz dokumentacije, ki jo je predložil kandidat, pisnega preizkusa usposobljenosti, ustnega razgovora ali v drugi obliki. V obravnavanem primeru se je na javni natečaj prijavilo 54 kandidatov, od katerih je 47 izpolnjevalo natečajne pogoje in so se uvrstili v izbirni postopek ter so bili vabljeni na ustni razgovor, med njimi sta bili tudi tožeča stranka in izbrana kandidatka. V izbirnem postopku je natečajna komisija presojala strokovno usposobljenost prijavljenih kandidatov izključno na podlagi osebnega razgovora. V Merilih je natečajna komisija opredelila tri sklope, ki se bodo v izbirnem postopku ocenjevali in sicer preverjanje strokovne usposobljenosti na podlagi dosedanjih delovnih izkušenj, poznavanje področja dela ter drugo (smisel kandidata za delo v skupni, komunikativnost, zavzetost, pripadnost in splošen vtis). Natečajna komisija je posamezne sklope ocenjevala s točkami in sicer od 1 do 5, pri čemer ocena 1 predstavlja najnižjo in ocena 5 najvišjo oceno. Na podlagi navedenih meril je tožeča stranka dosegla 27 točk, med tem ko je izbrana kandidatka dosegla vse možne točke, in sicer 45 točk. Glede navedb tožeče stranke o sestavi natečajne komisije ugotavlja, da so natečajno komisijo sestavljale predsednica, podpredsednica in direktorica Okrožnega sodišča v Mariboru. Pri tem pojasnjuje, da je skladno s pooblastili, ki jih ima direktor sodišča po Zakonu o sodiščih, direktorica Okrožnega sodišča v Mariboru imenovala natečajno komisijo, katere predsednica je bila predsednica Okrožnega sodišča v Mariboru, ki je vodja širše organizacijske enote Okrajnega sodišča v Mariboru. V zvezi s pritožbenimi navedbami glede točkovanja posameznih kandidatov pa tožena stranka navaja, da gre za strokovno opravilo, ki temelji na predpostavki, da so tisti, ki kandidate ocenjujejo, za to strokovno usposobljeni, zato se do tovrstnih navedb ne more opredeljevati. V podkrepitev takega stališča citira sodbo Upravnega sodišča RS, št. U 1835/2008-13 z dne 12. 12. 2008 oziroma se sklicuje na upravno sodno prakso v teh zadevah. Kot neutemeljen je zavrnila tudi pritožbeni ugovor, da merila za izbiro niso bila vnaprej jasno določena.

Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločitev ker meni, da je bila presoja tožene stranke glede strokovnosti in primernosti tožeče stranke v primerjavi z izbrano kandidatko, glede na razpisne pogoje (merila) očitno nerazumna. Navaja, da od 1. 2. 2008 opravlja delo na istem delovnem mestu, kot je bilo razpisano in da je natečajna komisija s tem, ko je tožeči stranki podelila 3 točke, tako za preverjanje usposobljenosti za opravljanje dela na razpisanem mestu na podlagi delovnih izkušenj, kakor tudi v okviru poznavanja področja dela ter njeno sposobnost timskega dela, komunikativnost, spretnosti in pripadnosti, posledica predhodne odločitve, da se je ne izbere za razpisano delovno mesto in oceni zgolj z oceno dobro. Opozarja, da njeno kvalitetno delo potrjujejo napredovanja in predhodne letne ocene, ko je bila z oceno odločno ocenjena v letih 2009, 2010 in 2011, med tem ko je za leto 2012 prejela oceno dobro. Ne razume, zakaj so člani natečajne komisije izbrano kandidatko po vseh treh merilih ocenili z maksimalnim številom točk glede na to, da nima delovnih izkušenj na razpisanem delovnem mestu, ne pozna področja dela in prav tako glede na vsebino tretjega merila izbire, na podlagi nekaj minutnega razgovora ni mogoče oblikovati mnenja glede timskega dela, komunikativnosti, zavzetosti in pripadnosti kandidata, ki ga prej sploh niso poznali. Trdi, da je taka ocenitev izpolnjevanja meril izbrane kandidatke v primerjavi z oceno tožeče stranke nerealna in da je tožena stranka pri ocenjevanju primernosti kandidatov glede na razpisne pogoje nesporno kršila drugi odstavek 27. člena ZJU, izpodbijani sklep pa je tako izpodbojen na podlagi prvega in tretjega odstavka 65. člena ZJU. Uveljavlja tožbene ugovore na podlagi 1. in 3. točke prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), da torej ni bil pravilno uporabljen predpis in da tudi dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno. Zaradi nezakonitega sklepa je tožeča stranka sedaj brez zaposlitve, posledično pa je ogroženo njeno socialno stanje, saj je mati dveh otrok. S tem ji je nastala bistveno višja škoda, kot jo določa glede višine odškodnine sporni 65. člen ZJU. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek. Zahteva, da ji tožena stranka plača odškodnino v višin treh najnižjih bruto plač določenih za razpisano uradniško delovno mesto. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da izpodbijani sklep ne posega v tožničino pravico oz. v njeno neposredno na zakon oprto korist. Uveljavlja kršitev iz 1 in 3 točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1, da natečajna komisija ni pravilno uporabila predpise ter da je napačno ugotovila dejansko stanje. Ker pa je zakonodajalec samo za primer iz 1. točke prvega odstavka 65. člena ZJU določil možnost, da sodišče sklep o izbiri razveljavi ter pristojni komisiji naloži razveljavitev akta o imenovanju in pogodbe o zaposlitvi, organu pa po razveljavitvi naloži ponovitev izbirnega postopka, sodišče takšne odločitve v obravnavanem primeru ne more sprejeti. To pomeni, da tožeča stranka ne more uveljavljati odprave sklepa o neizbiri na podlagi 1. točke (pravilno: prve alineje) prvega odstavka 33 člena ZUS-1, ker si ne more izboljšati svojega pravnega položaja, zato tudi nima pravnega interesa. Pravovarstveni interes namreč pomeni možnost, da si stranka izboljša svoj pravni položaj. Ker pa je pristojni organ z izbrano kandidatko že sklenil pogodbo o zaposlitvi, te pa sodišče nima možnosti odpraviti, tožena stranka ugotavlja, da razveljavitev izpodbijanega sklepa za tožečo stranko nima nobenih posledic, zato predlaga, da sodišče tožbo na podlagi 5 točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrže. V primeru da sodišče iz navedenih razlogov tožbe ne bo zavrglo, predlaga da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne. Povzema potek natečajnega postopka in kot neutemeljene v skladu z obrazložitvijo sklepa št. 10051-332/2013/3 z dne 19. 6. 2003 zavrača tožbene trditve, da merila za izbiro niso bila vnaprej določena in da zato niso preverljive odločitve natečajne komisije. Kot neutemeljene zavrača tudi tožbene navedbe, da Merila tožeči stranki niso bila predstavljena. Tudi če ji niso bila predočena v pisni obliki, se je z njimi seznanila pri vpogledu v natečajno dokumentacijo. Sicer pa je natečajna komisija Merila postavila glede na dejanske potrebe delovnega procesa, ki so povezane z nalogami in v skladu z njimi posamezne kandidate tudi ocenila. Ocenjevanje posameznih kandidatov s strani natečajne komisije pa je strokovno opravilo, v strokovnost pa se tožeča stranka ne more spuščati. Ponovno citira sodbo Upravnega sodišča RS, št. U 1835/2008-13 z dne 12. 12. 2008 in poudarja, da ni nobenega razloga za dvom o strokovnosti članov natečajne komisije, saj so jo sestavljale strokovnjakinje z različnih pravnih področij in z večletnimi izkušnjami. V zvezi z tožbeno zahtevo po plačilu odškodnine na podlagi petega odstavka 65. člena ZJU in glede na težo kršitve in posledice, ki jih je utrpela tožeča stranka, tožena stranka navaja, da lahko sodišče na podlagi petega odstavka 65. člena ZJU prisodi odškodnino prizadetemu zgolj v primeru, če je tožba utemeljena iz 1. točke prvega odstavka 65. člena ZJU, torej da izbrani kandidat ne izpolnjuje natečajnih pogojev. Ker v obravnavani zadevi izbrana kandidatka natečajne pogoje izpolnjuje, tožeča stranka pa nasprotnega niti ne zatrjuje, tožena stranka predlaga, da sodišče zahtevo za izplačilo treh najnižjih bruto plač določenih za razpisano uradniško delovno mesto zavrne. Na podlagi navedenega predlaga, da sodišče tožbo zavrže oz. podredno, da tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi gre za izvedbo javnega natečaja za zasedbo uradniškega delovnega mesta pravosodni sodelavec za preiskovalno kazenske zadeve (vodja vpisnikov) na podlagi tretjega odstavka 60. člena ZJU. Ta določa, da za vodenje izbirnega postopka predstojnik lahko pooblasti javnega uslužbenca ali imenuje komisijo. Izbira kandidata se opravi v izbirnem postopku, v katerem se presoja usposobljenost kandidata za opravljanje nalog na uradniškem delovnem mestu (prvi odstavek 61. člen ZJU). Izbirni postopek se lahko opravi v več fazah, tako da se kandidati postopno izločajo. Opravi se v obliki presojanja strokovne usposobljenosti iz dokumentacije, ki jo je predložil kandidat, pisnega preizkusa usposobljenosti, ustnega razgovora ali v drugi obliki (drugi odstavek 61. člena ZJU). Izbere se kandidat, ki se je v izbirnem postopku izkazal kot najbolj strokovno usposobljen za uradniško delovno mesto (62. člen ZJU). O izbiri oz. neizbiri uradnika se vsakemu kandidatu, ki je sodeloval v izbirnem postopku izda in vroči sklep.

Predmet spora je sklep predsednice Okrožnega sodišča v Mariboru o neizbiri tožeče stranke za zasedbo razpisanega uradniškega delovnega mesta iz razloga, ker je prejela 27 točk, medtem ko je izbrana kandidatka prejela največ, to je 45 točk. V konkretni zadevi je šlo za javni natečaj, ki ga je objavilo Okrožno sodišče v Mariboru dne 4. 3. 2013 in izvedla natečajna komisija, ki jo je imenovala direktorica Okrožnega sodišča v Mariboru. Natečajna komisija je strokovno usposobljenost kandidatov presojala na podlagi ustnega razgovora in v skladu s prejetimi Merili na podlagi delovnih izkušenj, spoznavanja področja dela in drugo (smisel kandidata za delo v skupini, kumunikativnost, zavzetost, pripadnost in splošen vtis), po metodi točkovanja (od 1 do 5 točk), za kar je imela podlago v drugem odstavku 61. člena ZJU oz. tretjem odstavku 22. člena Uredbe o postopku z zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih (Uredba).

V zadevi ni sporno, da je tožeča stranka dosegla 27 točk, med tem ko je izbrana kandidatka dosegla vse možne točke in sicer 45 točk. Sporno pa je točkovanje tožeče stranke s strani natečajne komisije. Kot je bilo že navedeno, se za delovno mesto, za katerega je objavljen javni natečaj v skladu z določbo 62. člena ZJU izbere tisti kandidat, ki se je v izbirnem postopku izkazal kot najbolj strokovno usposobljen za uradniško delovno mesto. Strokovna usposobljenost pa pomeni strokovno znanje in tudi osebne sposobnosti za opravljanje dela, kot to izhaja iz 15. točke 6. člena ZJU. Skladno z upravno sodno prakso v tovrstnih zadevah, je sodna presoja zakonitosti izbire glede pogojev oz. kriterijev, kadar ti niso natančno določeni ali objektivizirani s predpisi ali splošno sprejetimi standardi, ampak gre za profesionalne kriterije, zadržana. Zadržana presoja pa pomeni, da sodišče ugotovi nezakonitost v takšni odločbi le, če je odločitev tožene stranke očitno nerazumna. V postopku kadrovanja oz. ocenjevanja primernosti kandidatov glede na razpisne pogoje, je namreč potrebno zaradi zagotavljanja učinkovitega delovanja upravnega sistema v pravosodnih organih, natečajni komisiji prepustiti široko polje proste presoje pri ocenjevanju primernosti kandidatov glede na razpisne pogoje. Upoštevaje navedeno in glede na to, da je natečajna komisija v Merilih opredelila način ugotavljanja strokovne usposobljenosti kandidatov (točkovanje po 3 sklopih meril na podlagi ustnega razgovora), sodišče kot neutemeljene zavrača tožbene trditve, da je bila ocenitev izpolnjevanja meril izbrane kandidatke neustrezna in nerazumna. Sam postopek ocenjevanja je, kot pravilno navaja tudi tožena stranka v izpodbijani odločbi, strokovno opravilo, saj so ti kriteriji oziroma merila vezani na potrebe in naravo razpisanega prostega uradniškega delovnega mesta. Glede na to, da je v skladu z določbo prvega odstavka 62. člena ZJU izbran kandidat, ki se je v izbirnem postopku izkazal za najbolj strokovno usposobljen za uradniško delovno mesto, sodišče glede pravilnosti izpodbijane odločitve zato nima pomislekov. Izbira strokovno najbolj usposobljenega kandidata je bila po oceni sodišča v mejah proste presoje tožene stranke. Zato kot neutemeljene zavrača tožbene trditve o boljši strokovni usposobljenosti in s tem očitno nerazumni izpodbijani odločitvi tožene stranke, glede na to, da je ista dela in naloge, ki so bila razpisana z javnim natečajem že opravljala od leta 2008 do 20. 6. 2013. Neutemeljen je tudi tožbeni očitek, da je bila s tem, ko je po posameznem kriteriju prejela zgolj tri točke, neenakopravno obravnavana. Upoštevaje prej navedeno dejstvo, da ima natečajna komisija v postopku kadrovanja pri ocenjevanju primernosti kandidatov široko polje proste presoje, sodišče v zvezi s tem tožbenim očitkom tožeči stranki pojasnjuje, da 49. člen Ustave RS zagotavlja le dostopnost vsakega delovnega mesta vsakomur pod enakimi pogoji, ne pa tudi vnaprejšnje pravice, da bo na razpisano delovno mesto izbran. V zadevi pa tudi ne gre za diskriminacijo, kot jo opredeljuje Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja (ZUNEO). V skladu s citiranim zakonom bi morala tožeča stranka namreč svojo trditev utemeljiti s tem, da je bila zaradi svojih političnih ravnanj, vrednot, prepričanja ali osebnih lastnosti ter okoliščinami s konkludentnimi ravnanji diskriminirana v primerjavi z ostalimi kandidati oz. da so bili ti zaradi takih okoliščin v nasprotju z zakonom priviligirani.

Neutemeljena tudi zahteva tožeče stranke da se ji prisodi odškodnina. V skladu s petim odstavkom 65. člena ZJU, lahko sodišče v primeru, ko neizbrani kandidat vlaga tožbo v upravnem sporu iz razloga po 1. točki prvega odstavka 65. člena tega zakona (da je bil izbran kandidat, ki ne izpolnjuje natečajnih pogojev) in ugotovi, da je tožba utemeljena, akt o imenovanju in pogodbo o zaposlitvi razveljavi, prizadetemu pa lahko prisodi odškodnino v višini najmanj 1 in največ 3 najnižjih mesečnih bruto plač za delovno mesto, za katero se je potegoval. V obravnavani zadevi pa je glede na tožbene navedbe nesporno, da tožeča stranka tožbe na podlagi 1. točke prvega odstavka 65. člena ZJU ni vložila, niti ne zatrjuje, da izbrana kandidatka ne izpolnjuje natečajnih pogojev.

Glede na vse navedeno je zato sodišče po ugotovitvi, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.