Jedro

Bistveno je, da je tožnikovo zdravstveno stanje, kot je bilo ugotovljeno ob osebnem pregledu, obstajalo tudi v spornem obdobju. Takšno stanje rok pa utemeljuje začasno nezmožnost za delo tako po pogodbi o delu, ki jo ima sklenjeno, kot tudi za delo, pri katerem bi bile upoštevane omejitve, kot so razvidne iz dokončne odločbe ZPIZ.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 16. 12. 2021 in št. ... z dne 25. 11. 2021 in odločbi odpravilo. Ugotovilo je, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo zaradi poklicne bolezni v obdobju od 1. 12. 2021 do 19. 10. 2022. Nadalje je odločilo, da tožena stranka v celoti nosi stroške postopka.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožena stranka zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje nekritično povzelo mnenje sodnega izvedenca specialista MDPŠ z dne 24. 6. 2022 in svojo sodbo v celoti naslonilo na omenjeno mnenje. Po mnenju tožene stranke je izvedensko mnenje nedosledno oziroma pomanjkljivo. Pri tem se sklicuje na mnenje člana zdravstvene komisije specialista družinske medicine, da so pri tožniku spremembe na dlaneh prisotne ves čas, kot tudi razjede in ragade, ki posledično pomenijo, da je "motena fleksija prstov". V sodbi je sicer opisano, da izvedenec predhodno takšnega zdravstvenega stanja ni ugotavljal, kar pa ne drži. Že v pripombah na izvedensko mnenje z dne 18. 7. 2022 je tožena stranka podala opise istega kliničnega statusa. Tožena stranka nadalje navaja, da je pritožbeno sodišče že v drugi zadevi,1 v primeru istega tožnika ugotovilo, da v primeru invalidnosti, tožnik za delo pekovski pomočnik II oziroma slaščičar ni zmožen in se ga v tej zadevi za to delo tudi ne ocenjuje. Tožnik je v procesu poklicne rehabilitacije z dnem 28. 8. 2018 pridobil naziv "računalničar". Sodišče prve stopnje je v sodbi zapisalo, da je bil tožnik ocenjevan za delo kot pekovski pomočnik II oziroma slaščičar z upoštevanjem preostale delazmožnosti. Tak zapis pa je kontradiktoren. Preostala delazmožnost namreč ne pomeni "pravice", da tožnik dela kot pekovski pomočnik II oziroma slaščičar. Kot ugotavlja sodni izvedenec, tudi specialist dermatolog dne 10. 5. 2021 ni ugotavljal spremenjenega zdravstvenega stanja napram tistemu, ki je bil opisan v zadnjem izvedenskem mnenju invalidske komisije II. stopnje z dne 18. 7. 2019. Zdravstveno stanje tudi ni bilo spremenjeno ob osebni obravnavi dne 23. 6. 2022. Sodišče prve stopnje pa je tožnikovo zmožnost za delo ocenjevalo glede na sklenjeno pogodbo o delu, in sicer za delo pekovski pomočnik II oziroma slaščičar in glede na preostalo delazmožnost po veljavni odločbi ZPIZ, čeprav je tožnik z dnem 28. 8. 2018 pridobil naziv "računalničar". Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi (pravilno: spremeni) ter tožbeni zahtevek zavrne, podredno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev o zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)2 pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo dokončno odločbo tožene stranke št. ... z dne 16. 12. 2021, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 25. 11. 2021. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ (imenovani zdravnik) odločil, da je tožnik zmožen za delo kot invalid II. kategorije invalidnosti, in sicer izključno za dela z omejitvami po odločbi ZPIZ z dne 13. 8. 2019. 6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in pa iz listin v spisu izhaja, da je bil tožnik z odločbo ZPIZ z dne 3. 10. 2016 razvrščen v II. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poklicne bolezni in mu je bila priznana pravica do poklicne rehabilitacije zaradi usposobitve za drug poklic ali delo računalničar - SPI (IV. stopnje). Tožnik ni zmožen za stik z moko ali prašnimi delci moke, za delo v neugodnih klimatskih pogojih in kjer vrednosti hlapov ali prahu ne presegajo MDK, s polnim delovnim časom od 14. 9. 2016 dalje. Tožnik je po vključenosti v zavarovanje po podlagi 084 (po prekvalifikaciji oziroma dokvalifikaciji med delovnim razmerjem), od 29. 8. 2018 dalje zaposlen pri delodajalcu A., d. o. o. za polni delovni čas. Tožnik je uveljavljal tudi priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja. Zahteva pa je bila z odločbami ZPIZ z dne 26. 3. 2019 in 13. 8. 2019 zavrnjena. Odločitev je bila potrjena tudi v sodnem postopku.3

7. V zadevi je sporno, ali je bil tožnik v obdobju od 1. 12. 2021 do 19. 10. 2022 začasno nezmožen za delo zaradi poklicne bolezni.

8. Pravna podlaga za razsojo sporne zadeve je podana v določbah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju: ZZVZZ)4 in pa v določbah Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (v nadaljevanju: Pravila OZZ).5 Tako je v 232. členu Pravil OZZ določeno, da zadržanost zavarovanca od dela nastopi z dnem, ko osebni zdravnik na podlagi pregleda ugotovi, da začasno ni sposoben opravljati svojega dela zaradi bolezni ali poškodbe. Pritožbeno sodišče je že v drugi zadevi6 pojasnilo, da v navedenih predpisih začasna nezmožnost za delo pravno sicer ni definirana. Po ustaljeni sodni praksi gre za pravni standard, po katerem zavarovana oseba zdravstveno ni zmožna za delo pod splošnimi pogoji, na katere se to dejstvo ocenjuje. Pomeni obstoj oziroma prisotnost bolezni, zaradi katere je indiciran tako imenovani bolniški stalež. Pri zavarovancih v delovnem razmerju se začasna nezmožnost za delo praviloma ocenjuje na delovno mesto, za katero je sklenjena pogodba o zaposlitvi. V primeru, da so bile z odločbo zavarovancu priznane pravice na podlagi invalidnosti II. ali III. kategorije invalidnosti, se ta odločba skladno z drugim odstavkom 182. člena ZPIZ-2 izvrši, ko postane dokončna v upravnem postopku. V predmetni zadevi je bila že izdana dokončna odločba ZPIZ.

9. V tem primeru je torej potrebno upoštevati dokončno odločbo, s katero so bile tožniku priznane pravice iz invalidskega zavarovanja, saj za delo, ki ga je tožnik opravljal po pogodbi o zaposlitvi, torej delo "pekovski pomočnik II", ni zmožen. Skladno z dokončno odločbo ZPIZ pa je zmožen za drugo delo, pri katerem ne pride v stik z moko ali prašnimi delci moke, kjer ne dela v neugodnih pogojih in kjer vrednosti hlapov ali prahu ne presegajo MDK, s polnim delovnim časom od 29. 8. 2018 dalje. Kasneje je bil podan nov predlog za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja, vendar je bilo v postopku, na katerega se sklicuje tudi tožena stranka, ugotovljeno, da pri tožniku ni prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja, zaradi katerega bi bilo potrebno priznati nove pravice iz invalidskega zavarovanja, je pa tožnik v času od 3. 11. 2016 do 28. 8. 2018 opravil prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo za delo računalničarja. Očitno pa so bile pri tožniku podane zdravstvene težave, zaradi katerih je v bolniškem staležu od 1. 4. 2019 dalje.

10. Za odločitev o zadevi je odločilen odgovor na vprašanje, ali je pri tožniku v spornem obdobju prišlo do take spremembe v zdravstvenem stanju, zaradi katere začasno ni zmožen za delo niti z omejitvami, kot so bile določene z že omenjeno dokončno odločbo ZPIZ.

11. Omenjeno je sodišče prve stopnje razčiščevalo s pridobitvijo izvedenskega mnenja sodnega izvedenca specialista MDPŠ. Izvedenec ugotavlja, da so bile tožniku priznane pravice iz invalidskega zavarovanja in tudi določene omejitve v zvezi z opravljanjem dela. Se pa je po mnenju sodnega izvedenca stanje glede kožnega obolenja spremenilo v smislu perzistence kožnih sprememb neodvisno od dela. Izvedenec se pri tem sklicuje na zapise lečečih specialistov. Gre za zapise za daljše obdobje, pa tudi za zapise o tožnikovem stanju v letu 2021. Iz izvida dermatologa z dne 10. 5. 2021 izhaja, da je bil tožnik obravnavan zaradi kroničnega ekcema, intertriginoznega dermatitisa, atopijskega dermatitisa ter folikulitisa. V statusu je opisana hiperpigmentirana in eritematozna koža interglutealno in aksilarno obojestransko, ragade na fleksornih delih prstov rok in posamezne papulopustule po koži poraščenega dela trupa. Svetovana je bila lokalna terapija za kožo. Iz dokumentacije v spisu pod B1 izhaja, da je bil tožnik v tem času začasno nezmožen za delo. Tožena stranka pa niti ne zatrjuje, da bi se tožniku v spornem obdobju zdravstveno stanje izboljšalo, tako, da bi bil ponovno zmožen za delo skladno z omejitvami, razvidnimi iz dokončne odločbe ZPIZ. Sodni izvedenec je opravil tudi osebni pregled, pri katerem ugotavlja izražene kožne spremembe zlasti na rokah, ki poleg omejitev v veljavni odločbo ZPIZ utemeljujejo tudi nezmožnost za dela, kjer je potreben fin prijem s prsti rok, spretnost prstov rok ter angažiranje grobe moči rok. Na podlagi navedenega izvedenec meni, da tožnik od 1. 12. 2021 dalje za svoje delo ni zmožen. Izvedensko mnenje je dodatno utemeljil v pisno podani dopolnitvi izvedenskega mnenja. Zdravstveno stanje je izvedenec podrobno opisal, kar v obrazložitvi povzema tudi sodišče prve stopnje, zato pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju ne navaja vsega. Bistveno pri tem je, kot to poudarja tudi sodišče prve stopnje, da je stanje s kožo rok, kot je bilo ugotovljeno ob osebnem pregledu, obstajalo tudi v spornem obdobju. Takšno stanje rok pa utemeljuje začasno nezmožnost za delo tako po pogodbi o delu, ki jo ima sklenjeno, kot tudi za delo, pri katerem bi bile upoštevane omejitve, kot so razvidne iz dokončne odločbe ZPIZ. Ključno pri tem je, da gre za prizadeto funkcijo prstov rok. Sprememba zdravstvenega stanja pa je v nejasni etiologiji kožnih sprememb, ki niso samo poklicne geneze (kot je opredeljeno v veljavni odločbi ZPIZ), temveč so posledica tudi zunanjih dejavnikov, ki do sedaj še niso bili razjasnjeni.

12. Glede na navedeno so neutemeljene pritožbene navedbe, da naj bi bilo izvedensko mnenje nedosledno oziroma pomanjkljivo. Sodni izvedenec je proučil medicinsko dokumentacijo v sodnem in upravnem spisu ter v zdravstvenem kartonu tožnika ter opravil osebni pregled. Gre za strokovno prepričljivo izvedensko mnenje. Izvedenec se je opredelil do ključnih vprašanj. Podal je jasen izvid zdravstvenega stanja tožnika in tudi mnenje o tem, kako ugotovljeno zdravstveno stanje vpliva na tožnikovo delovno zmožnost. Pri tem je pravilno upošteval tako omejitve iz dokončne odločbe ZPIZ, pri čemer ugotavlja, da kljub tako podanim omejitvam tožnik zaradi zdravstvenih težav za delo začasno ni zmožen. Prepričljivo je tudi pojasnil, da je pri tožniku že po izdaji dokončne odločbe ZPIZ prišlo do dodatnih zdravstvenih težav, ki vplivajo na tožnikovo delazmožnost. Predvsem gre tukaj za težave na rokah, torej za dela, kjer je potreben fin prijem s prsti rok, spretnost prstov rok ter angažiranje grobe moči rok. Dokončna odločba ZPIZ, s katero je bila pri tožniku ugotovljena invalidnost, pa omejitev, ki bi se nanašale na omejitve ročnega dela, ne določa. Ker je pri tožniku kasneje prišlo do spremembe v zdravstvenem stanju, za odločitev torej ni odločilna zadeva Psp 54/2021 z dne 23. 4. 2021 na katero se sklicuje tožena stranka. Za navedeno odločitev je bilo ključno dejansko stanje, kakršno je obstajalo v času do 26. 3. 2019. Za presojo sporne zadeve pa je odločilno dejansko stanje, kakršno je obstajalo v času od 1. 12. 2021 dalje. V tem času pa je prišlo do zdravstvenih sprememb, ki so odločilne pri presoji začasne nezmožnosti za delo.

13. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

14. Pritožbeno sodišče je zavrnilo tudi zahtevek za povračilo pritožbenih stroškov. Svojo odločitev je sprejelo skladno s prvim odstavkom 68. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1),7 kjer je določeno, da v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva krije zavod svoje stroške ne glede na izid postopka.

1 Glej Psp 54/2021 z dne 23. 4. 2021. 2 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 3 Glej Psp 54/2021 z dne 23. 4. 2021. 4 Ur. l. RS, št. 9/92 s spremembami. 5 Ur. l. RS, št. 79/94 s spremembami. 6 Glej Psp 602/2015 z dne 7. 4. 2016. 7 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.