Snemanje mladoletnega otroka brez soglasja

Datum

12.08.2026

Številka

07121-1/2026/793

Kategorije

Fotografije kot OP, Obdelava osebnih podatkov otrok in mladoletnih, Pravne podlage, Privolitev, Sodni postopki

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 17. 7. 2026 prejeli vaše elektronsko sporočilo, v katerem prosite za mnenje in usmeritev glede dopustnosti snemanja mladoletnega otroka s strani tretje osebe brez soglasja otroka oziroma njegovega zakonitega zastopnika. Opisali ste dogodek, v katerem je bila udeležena vaša soseda, ki je že pred tem večkrat pristopila do vašega mladoletnega otroka in se z njim zapletla v različne situacije. Ker je otroka snemala že predhodno, ste ji že pred dotičnim dogodkom izrecno prepovedali, da otroka snema. V konkretnem primeru sta se vaš sin in vaš oče žogala na občinski cesti v neposredni bližini vaše nepremičnine. Soseda je pristopila do njiju, ju začela opozarjati ter ju pri tem snemati s svojim telefonom. Vaš oče in otrok sta se nato umaknila z občinske ceste na vašo zasebno parcelo, soseda pa je ostala na občinski cesti in nadaljevala s snemanjem. Dogodek ste prijavili policiji, vendar ste prejeli odgovor, da v opisanem ravnanju niso zaznali znakov kaznivega dejanja. V zvezi z opisanim dogodkom ste na IP naslovili vrsto vprašanj glede dopustnosti ravnanja sosede, pristojnosti IP za ukrepanje v danem primeru ter uveljavljanja vaših pravic oziroma pravic otroka.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

V povezavi s pričujočim mnenjem pojasnjujemo še, da se lahko IP do konkretnih obdelav osebnih podatkov dokončno opredeljuje le v nadzornih postopkih.

Za snemanje otroka mora obstajati privolitev njegovega zakonitega zastopnika ali skrbnika (če za to ne obstaja druga pravna podlaga). Vendar pa bi se v vašem primeru snemanje otroka najverjetneje štelo za obdelavo osebnih podatkov za zasebno rabo po točki (c) drugega odstavka 2. člena Splošne uredbe in drugem odstavku 3. člena ZVOP-2. To pomeni, da se pravila Splošne uredbe in ZVOP-2 za tovrstno obdelavo osebnih podatkov ne uporabljajo in da IP za nadzor nad tem ni pristojen.

Četudi v vašem primeru ne bi bila podana pristojnost IP, lahko svoje pravice uveljavljate pred pristojnimi sodišči. Fotografiranje in snemanje otroka brez privolitve bi lahko nakazovalo tudi na kaznivo dejanje nezakonitega slikovnega snemanja, za kar je potrebno podati predlog pri policiji oziroma tožilstvu.

O b r a z l o ž i t e v:

IP je podobno tematiko obdelal že v mnenju št. 07121-1/2025/1573, ki ga povzemamo v nadaljevanju, s pomočjo iskalnika na spletni strani IP pa lahko najdete še druga mnenja, ki odgovarjajo na podobna vprašanja.

Z ZVOP-2 in Splošno uredbo se varujejo le tisti osebni podatki (kamor sodijo tudi fotografije in slikovni posnetki posameznikov), ki so avtomatizirano obdelani, ter tisti osebni podatki, ki se vodijo v zbirkah osebnih podatkov ali pa so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov.

Kar zadeva fotografiranje in slikovno snemanje s strani tretje osebe poudarjamo, da Splošna uredba in ZVOP-2 iz področja uporabe izključujeta obdelavo osebnih podatkov s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti. To pomeni, da fotografiranje in snemanje ter shranjevanje in nadaljnja obdelava fotografij in posnetkov v zasebne namene ne sodi pod okrilje predpisov s področja varstva osebnih podatkov, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojen IP.

Tudi če bi tretja oseba fotografije ali posnetke objavila ali posredovala tretjim osebam, po vsej verjetnosti ne bi šlo za zbirko osebnih podatkov, kar pomeni, da bi bila pristojnost IP v skladu z opredelitvijo iz prvega odstavka 2. člena Splošne uredbe najverjetneje še vedno izključena.

Vendar pa navedeno ne pomeni, da nimate drugega pravnega varstva. Posameznik lahko v primeru, ko je prepričan, da se z določenim dejanjem posega v njegove osebnostne pravice, med katere nedvomno sodi tudi poseg v pravico do zasebnosti iz 35. člena Ustave Republike Slovenije, na podlagi 134. člena Obligacijskega zakonika (OZ) vloži tožbo pri pristojnem sodišču in predlaga, da sodišče odredi prenehanje ravnanja, s katerim se krši nedotakljivost njegove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga njegova osebnostna pravica. Poleg tega lahko posameznik v primeru, ko je z ravnanjem druge osebe prišlo do občutnega posega v posameznikovo zasebnost in je posamezniku zaradi tega nastala škoda, na podlagi 179. člena OZ vloži tožbo pred pristojnim sodiščem in od povzročitelja škode zahteva denarno odškodnino. V vašem primeru, ko soseda izvaja snemanje oseb na vaši zasebni posesti, bi najbrž prišla v poštev tudi tožba zaradi motenja posesti, ki se vloži pri pristojnem sodišču.

Fotografiranje in snemanje otroka brez privolitve pa lahko nakazuje tudi na sum storitve kaznivega dejanja nezakonitega slikovnega snemanja po 138. členu veljavnega Kazenskega zakonika (KZ-1). Pregon za kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja se začne na predlog (prizadete osebe) in se poda pri pristojni policijski postaji oziroma pri pristojnem državnem tožilstvu. V primeru otroka predlog podajo njegovi zakoniti zastopniki (starši) ali skrbniki.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravila: Mojca Leitinger, univ. dipl. prav. državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka