Jedro

Vrhovno sodišče je pogodbeno razmerje med sodiščem in eno od pravdnih strank že večkrat prepoznalo kot tehten razlog za delegacijo pristojnosti1 in ob tokratnem odločanju ne vidi razloga, da bi od te svoje prakse odstopilo.

Izrek

Za sojenje v tem sporu se določi Okrajno sodišče na Vrhniki.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je Vrhovnemu sodišču posredovalo predloge prve, druge, četrte in šeste tožene stranke za prenos pristojnosti zadeve IV P 1031/2019, ki jo obravnava Okrajno sodišče v Ljubljani, na drugo stvarno pristojno sodišče. Bistvene razloge, s katerimi navedeni toženci utemeljuje svoje predlog, je mogoče strniti takole: tožnik poslovno sodeluje z Okrajnim sodiščem v Ljubljani, ki pri njem pogosto naroča storitve vročanja in druge storitve, ki jih izvaja (v zadnjih osmih letih je bilo izvedenih kar 527 transakcij, kar dokazujejo izpiski iz baze ERAR); prepletenost in povezanost tožeče stranke s trenutno pristojnim sodiščem je taka, da je prenos pristojnosti potreben zaradi zagotovitve videza nepristranskosti.

2. Predlog je utemeljen.

3. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja (23. člen Ustave Republike Slovenije), je delegacija pristojnosti. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Med druge tehtne razloge sodna praksa uvršča tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča. V skladu s to zahtevo je treba izključiti vsak razumen dvom v nepristranskost vseh sodnikov določenega sodišča, ki bi se lahko pojavil pri udeležencih postopka ali v javnosti.

4. Vrhovno sodišče je pogodbeno razmerje med sodiščem in eno od pravdnih strank že večkrat prepoznalo kot tehten razlog za delegacijo pristojnosti1 in ob tokratnem odločanju ne vidi razloga, da bi od te svoje prakse odstopilo. Predlog tožencev, da se zadeva prenese v sojenje pred sodišče, ki s tožečo stranko ni pogodbeno povezano, je zato utemeljen.

5. Okrajnemu sodišču v Ljubljani je krajevno najbližje Okrajno sodišče na Vrhniki, ki po podatkih baze ERAR ni bilo plačnik tožnikovih storitev, iz česar Vrhovno sodišče sklepa, da med njim in tožnikom pogodbeno razmerje ne obstaja, zato je sklenilo, da je sojenje v tem sporu pristojno to sodišče, tj. Okrajno sodišče na Vrhniki.

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Na primer sklepi VS RS VIII R 30/2008, VIII R 8/2018, VIII R 22/2017, VIII R 31/2008.