Jedro

Tretji odstavek 20. člena ZNISESČP določa, da če upravičenec v roku 60 dni od pravnomočnosti odločbe o zahtevi za verifikacijo ne predlaga nadaljevanja sodnega postopka, prekinjenega na podlagi prvega odstavka tega člena, se šteje, da je umaknil tožbo ali pravno sredstvo. Pravni pouk o tem je zapisan v sklepu o prekinitvi postopka. V predmetni zadevi je informativni izračun neizplačane stare devizne vloge postal pravnomočen in kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, upnica kljub izrecnemu pravnemu pouku v sklepu o prekinitvi postopka v zakonsko določenem roku nadaljevanja prekinjenega izvršilnega postopka ni predlagala, zato je šteti, da je predlog za izvršbo umaknila.

Z enotnim verifikacijskim postopkom je zakonodajalec poskrbel za enako obravnavo vseh varčevalcev, zlasti pa upnikom (sploh) zagotovil možnost poplačila obveznosti od nekoga, ki ni stranka izvršilnega naslova. S tem torej ni prišlo do nobenega posega v pridobljene pravice oz. samo terjatev, ki jo imajo upniki na podlagi izvršilnih naslovov, temveč je bil urejen le verifikacijski postopek, v katerem lahko upniki hitreje, predvsem pa učinkovito pridejo do poplačila svoje terjatve, kar je končno njim v korist, tega postopka pa se je nenazadnje uspešno poslužila tudi upnica iz predmetne izvršilne zadeve.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika po izteku roka z dne 3. 11. 2017 ugodilo in s sklepom o izvršbi z dne 2. 4. 2015 dovoljeno izvršbo ustavilo (1. točka izreka sklepa). Sklenilo je še, da je upnica dolžna dolžniku v roku 8 dni od prejema tega sklepa povrniti stroške ugovornega postopka po izteku roka v višini 486,94 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila (2. točka izreka sklepa), in da upnica sama nosi svoje stroške ugovornega postopka po izteku roka (3. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje upnica iz vseh pritožbenih razlogov in zaradi kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Navaja, da je sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 2829/2013 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1546/2014 z dne 26. 11. 2014 postala pravnomočna in izvršljiva, paricijski rok pa je potekel v letu 2014. S pravnomočno sodbo so bili upnici dosojeni tudi stroški z zamudnimi obrestmi. Pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo, je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenem v zakonu. ZNISESČP kaj takega ne določa. Pravnomočna odločba o verifikaciji je ovira le upravnemu sporu in nadaljnjim zahtevkom iz naslova neizplačanih deviznih vlog, ne more pa biti ovira izvršitvi pravnomočne sodbe. ZNISESČP je bil uveljavljen po pravnomočnosti sodbe, zato nanjo ne more vplivati in ne more imeti retroaktivnega učinka ter ne sme posegati v pridobljene pravice. Sodišče je na pravnomočno sodbo po načelu stroge formalne legalitete vezano, sodba je še vedno veljavna in izvršljiva, ZNISESČP pa se nanjo ne nanaša, zato jo mora sodišče izvršiti tako, kot se glasi. Predlaga spremembo sklepa tako, da se ugovor zavrne, in priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Upnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Upnica je zoper dolžnika dne 19. 2. 2015 vložila predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - pravnomočne in izvršljive sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 2829/2013 z dne 12. 2. 2014. Sodišče je predlagano izvršbo dovolilo s sklepom o izvršbi z dne 2. 4. 2015. Dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi je bil zavrnjen s sklepom z dne 22. 9. 2015. 6. S sklepom z dne 20. 3. 2017 je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 20. člena Zakona o načinu izvršitve sodbe evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi številka 60642/08 (v nadaljevanju ZNISESČP) predmetni izvršilni postopek prekinilo z dnem 4. 7. 2015. 7. Dolžnik je nato 3. 11. 2017 vložil ugovor po izteku roka, v katerem je pojasnil, da je bil upnici 12. 6. 2017 izdan informativni izračun Sklada RS za nasledstvo št. 0041-8981/2016/6, zoper katerega upnica ni ugovarjala, zato je postal pravnomočen (prva alineja četrtega odstavka 13. člena ZNISESČP), dolžnik pa ji je priznani znesek tudi že izplačal, zato je odpadla podlaga za vodenje tega izvršilnega postopka oziroma je terjatev prenehala že na podlagi samega zakona, saj po drugi alineji 13. člena ZNISESČP velja, da se je upravičenec, ki ni vložil ugovora zoper informativni izračun, dopovedal nadaljnjih zahtevkom iz naslova neizplačanih starih deviznih vlog. Upnica je v odgovoru na ugovor uveljavljala, da s pravnomočnostjo informativnega izračuna terjatev ni prenehala v celoti, saj je terjatev po sodbi višja, sodbe pa ni mogoče ignorirati.

8. Sodišče prve stopnje je s 1. točko izreka izpodbijanega sklepa ugovoru dolžnika po izteku roka ugodilo in izvršbo ustavilo, višje sodišče pa odločitev sprejema kot pravilno.

9. Tretji odstavek 20. člena ZNISESČP določa, da če upravičenec v roku 60 dni od pravnomočnosti odločbe o zahtevi za verifikacijo ne predlaga nadaljevanja sodnega postopka, prekinjenega na podlagi prvega odstavka tega člena, se šteje, da je umaknil tožbo ali pravno sredstvo. Pravni pouk o tem je zapisan v sklepu o prekinitvi postopka. V predmetni zadevi je informativni izračun neizplačane stare devizne vloge postal pravnomočen 15. 7. 2017 (priloga B4 v spisu), in kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, upnica kljub izrecnemu pravnemu pouku v sklepu o prekinitvi postopka v zakonsko določenem roku nadaljevanja prekinjenega izvršilnega postopka ni predlagala, zato je šteti, da je predlog za izvršbo umaknila. V pritožbi tega zaključka sodišča prve stopnje upnica ne prereka in ker je že iz tega razloga pritrditi ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je ugovor dolžnika po izteku roka utemeljen, se višje sodišče do ostalih razlogov iz obrazložitve izpodbijanega sklepa (v zvezi s prenehanjem terjatve po sodbi na podlagi informativnega izračuna ter v zvezi z upničino odpovedjo pravici do nadaljevanja postopka zaradi nevložitve ugovora zoper informativni izračun) in do v zvezi s tem podanih pritožbenih navedb ni posebej opredeljevalo (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ)).

10. V pritožbi upnica sodišču očita tudi retroaktivno uporabo določb ZNISESČP, ki je bil uveljavljen po pravnomočnosti sodbe, zato po mnenju upnice nanjo ne more vplivati in ne sme posegati v pridobljene pravice. Taki očitki so neutemeljeni, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

11. ZNISESČP je bil sprejet na podlagi razsodbe Velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) v zadevi št. 60642/08 Ališić in dva druga proti Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Srbiji, Sloveniji in Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji z dne 16. 7. 2014, s katero je bilo Republiki Sloveniji naloženo, da mora „v enem letu in pod nadzorom Odbora ministrov sprejeti vse potrebne ukrepe, vključno s spremembami zakonodaje, da bodo lahko Emina Ališić, Aziz Sadžak in vsi drugi, ki so v enakem položaju kakor onadva, dobili izplačane "stare" devizne vloge pod enakimi pogoji kakor tisti, ki so imeli take vloge v domačih podružnicah slovenskih bank“ (11. točka izreka odločitve). ESČP je v 148. točki obrazložitve zgoraj navedene odločbe zapisalo, da morajo vsi upniki izpolniti zahteve verifikacijskih postopkov, s tem pa je državi dopustilo, da omeji uveljavljanje pravic z zakonom, s katerim predpiše vrsto in način izpeljave tega postopka. ZNISESČP je za vse varčevalce in za vse neizplačane stare devizne vloge določil poseben verifikacijski postopek (prvi odstavek 7. člena), za odločanje v katerem je pristojen Sklad Republike Slovenije za nasledstvo (v nadaljevanju Sklad; drugi odstavek 7. člena). Z enotnim verifikacijskim postopkom je zakonodajalec poskrbel za enako obravnavo vseh varčevalcev, zlasti pa upnikom (sploh) zagotovil možnost poplačila obveznosti od nekoga, ki ni stranka izvršilnega naslova. S tem torej ni prišlo do nobenega posega v pridobljene pravice oz. samo terjatev, ki jo imajo upniki na podlagi izvršilnih naslovov, temveč je bil urejen le verifikacijski postopek, v katerem lahko upniki hitreje, predvsem pa učinkovito pridejo do poplačila svoje terjatve, kar je končno njim v korist, tega postopka pa se je nenazadnje uspešno poslužila tudi upnica iz predmetne izvršilne zadeve.

12. Upnica s pritožbo izpodbija tudi odločitev o stroških postopka v zvezi z ugovorom po izteku roka iz 2. in 3. točke izreka izpodbijanega sklepa. Ker v tem delu ne navaja nobenih konkretnih pritožbenih razlogov, je višje sodišče opravilo uradni preizkus in ugotovilo, da je odločitev skladna z določbami 38. člena ZIZ in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, po višini pa so stroški odmerjeni skladno z Odvetniško tarifo.

13. Glede na vse navedeno in ker tudi ni našlo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče upničino neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. Upnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj v njem ni navedel nobenih dejstev, s katerimi bi pripomogel k rešitvi zadeve (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).