Jedro

Zdravljenje osebe na oddelku psihiatrične bolnišnice pod posebnim nadzorom brez privolitve je skladno s prvim odstavkom 39. člena ZDZdr dopustno, (1) če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih, ali huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, (2) če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in (3) če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je sprejem nasprotnega udeleženca A. A. na oddelek pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice v X. utemeljen (1. točka izreka), da se nasprotni udeleženec zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom do 7. 3. 2021 (2. točka izreka) in da stroški tega postopka bremenijo proračun (3. točka izreka).

2. Nasprotni udeleženec s pritožbo, podano po odvetnici, sklep v celoti izpodbija iz vseh zakonsko dopustnih razlogov. Zatrjuje, da z ničemer ne ogroža svojega življenja in zdravja ali življenja in zdravja drugih ljudi, ne povzroča škode, njegova izpovedba ob zaslišanju pa ni bila upoštevana v zadostni meri. Od 1. 1. 2021 se nahaja v Psihiatrični bolnišnici X., jemlje predpisano terapijo, ni agresiven in nima težav z nadzorovanjem svojih ravnanj. Ogrožanje je zgolj hipotetično in ni izkazano, sodišče pa je v tem delu nepopolno in zmotno ugotovilo dejansko stanje. Zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom glede na njegovo zdravstveno stanje ni nujno in ni sorazmerno ter bi sodišče moralo izreči milejši ukrep, npr. nadzorovano obravnavo ali zdravljenje na odprtem oddelku. Tako dolgo zadrževanje nasprotnega udeleženca na oddelku pod posebnim nadzorom bi lahko imelo negativne posledice za njegovo zdravje in bi zaviralo izboljšanje stanja, saj, kot je sam izpovedal, ni nobene potrebe po zdravljenju in se čisto dobro počuti. Pri nasprotnem udeležencu ne gre za takšno naravo duševne motnje, ki bi nujno narekovala, da se mu omeji svoboda gibanja, oziroma da se mu preprečijo stiki z okolico, tako da tudi ni izpolnjen pogoj iz 53. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr). Ker zakonski pogoji za zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom niso izpolnjeni in je izrečeni ukrep nepravilen, nezakonit in nesorazmeren, nasprotni udeleženec predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zdravljenje osebe na oddelku psihiatrične bolnišnice pod posebnim nadzorom brez privolitve je skladno s prvim odstavkom 39. člena ZDZdr dopustno, (1) če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih, ali huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, (2) če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in (3) če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. V 53. členu ZDZdr je določeno, da je oseba lahko sprejeta na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve pred izdajo sklepa sodišča, če so podani pogoji iz prvega odstavka 39. člena tega zakona, kadar je zaradi narave duševne motnje osebe nujno potrebno, da se ji omeji svoboda gibanja oziroma preprečijo stiki z okolico, še preden se izpelje postopek za sprejem brez privolitve.

5. Kot izhaja iz podatkov sodnega spisa in kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je sedaj 44-letni nasprotni udeleženec pri osemnajstih letih ob nesreči z motorjem utrpel hudo poškodbo glave in možganov, v posledici česar je, kot ugotavlja izvedenka, ki je bila postavljena v tem postopku, pri njem podano stanje organske osebnostne motnje. Kot nadalje izhaja iz podatkov v tem postopku, je do pomembnega poslabšanja stanja in do poglabljanja psihične stiske pri nasprotnem udeležencu prišlo zaradi specifične družinske dinamike. 26. 12. 2020 je prenehala veljati nasprotnemu udeležencu izrečena prepoved približevanja ženi, zato se je 22. 12. 2020 odselila v varno hišo, ker se ga zaradi izvajanega verbalnega, psihičnega in fizičnega nasilja boji (priloga A1). Nasprotni udeleženec je bil v mesecu decembru 2020 hospitaliziran v Univerzitetni psihiatrični kliniki A., kjer so ga, kot ugotavlja izvedenka, prav tako ocenili kot impulzivnega, ter je poskušal storiti samomor (poskušal se je zadaviti s tušem – podatki heteroanamneze v prilogi A1). Ob sedanjem pridržanju 1. 1. 2021 ob 12.00 uri je v zapisniku (1. stran sodnega spisa) navedeno, da je nasprotni udeleženec v sklopu prilagoditvene motnje zaužil večje količine alkohola in pomirjeval v samomorilne namene. Do dogodka je nekritičen in ga zanika, tako da ambulantna obravnava ni možna.

6. Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, kot so navedene zgoraj, imajo oporo v ugotovitvah izvedenke, medicinski dokumentaciji in izpovedbi nasprotnega udeleženca ob zaslišanju. Tako je izvedenka ugotovila, da gre pri nasprotnem udeležencu zaradi poškodbe možganov za organsko osebnostno motnjo, kar predstavlja resno in hudo duševno motnjo, ki je ireverzibilna in se ne more popraviti, je pa trenutno dodatno poslabšana zaradi psihosocialnih okoliščin v družini. V primeru vrnitve v domače okolje obstaja tveganje, da bi bila presoja realnosti in obvladovanje ravnanja nasprotnega udeleženca hudo motena, s tem pa bi lahko ogrožal svoje življenje in tudi življenje svojih najbližjih, zlasti žene. Izvedenka je ugotovila, da obstaja tudi tveganje ponovnega impulzivnega pitja alkohola, pri čemer bi se njegovo nepredvidljivo vedenje lahko še dodatno stopnjevalo. Pritožbeno zatrjevanje, da je ogrožanje zgolj hipotetično in ni izkazano ter da nasprotni udeleženec ne ogroža svojega življenja in zdravja ali življenja in zdravja drugih, zato ni utemeljeno. Tudi ni res, da sodišče izpovedbe nasprotnega udeleženca ob zaslišanju ni v zadostni meri upoštevalo, a se ob nasprotnih dokazih in ugotovitvah izvedenke pravilno ni oprlo le nanjo. Sodišče je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo, saj je dokazni postopek pokazal, da je nasprotni udeleženec ogrožal svoje življenje (z dvakratnim poskusom samomora), da je huje ogrožal svoje zdravje (hkratno konzumiranje večjih količin alkohola in pomirjevalnih tablet) ter da je ogrožal življenje oziroma je huje ogrožal zdravje svoje žene (nasilje, prepoved približevanja, varna hiša). Navedenih dejstev nasprotni udeleženec ob zaslišanju niti ni zanikal, le zaradi popolnega neuvida v svoje zdravstveno stanje jih je poskušal minimalizirati oziroma prikazati kot nesporazum.

7. Tudi pritožbeni ugovor, da zadržanje nasprotnega udeleženca na oddelku pod posebnim nadzorom ni nujno in ni sorazmerno ter da bi mu moral biti izrečen milejši ukrep, ni utemeljen glede na izvedenkine ugotovitve, da po odpustu iz Univerzitetne psihiatrične klinike A. kljub priporočilu zdravil ni jemal ter da je popolnoma neuvideven do svojega stanja, kar izhaja tudi iz njegove izpovedbe ob zaslišanju, da z njim ni nič narobe, da se dobro počuti, da se bo vrnil domov k družini, da je bil nesporazum in da bo vse v redu. Zato je sodišče glede na ugotovitve izvedenke, da milejši ukrepi v tem trenutku ne morejo zagotoviti ustreznega nadzora in preprečiti tveganja ogrožanja, pravilno ugotovilo, da nadzorovana obravnava ali ambulantno zdravljenje ne prideta v poštev. Pravilno je sodišče sledilo izvedenki tudi glede časa zdravljenja, to je do 7. 3. 2021, saj je ugotovila, da bo pri nasprotnem udeležencu potrebna tudi terapija z antidepresivi, pri katerih je začetek delovanja pričakovan šele po štirih tednih. Zato nasprotni udeleženec tudi ne more uspeti s pritožbeno navedbo, da bo tako dolgo obdobje imelo kvečjemu negativne posledice za njegovo zdravje in bo zaviralo izboljšanje stanja. Ker je izvedenka ugotovila, da nasprotni udeleženec ogroža sebe in druge, ugotovljeni dejanski stan ustreza tudi določilu 53. člena ZDZdr. Zato je pritožbena navedba v zvezi z napačno uporabo materialnega prava prav tako neutemeljena.

8. Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitev izvedenke in medicinskih podatkov (sprejemni zapisnik – str. 1 sodnega spisa in priloga A1) pravilno zaključilo, da so podani vsi pogoji po 39. členu ZDZdr za pridržanje nasprotnega udeleženca pod posebnim nadzorom. Pravilno mu je tudi obrazložilo, da obstaja zakonska podlaga (71. člen ZDZdr), da bo lahko odpuščen iz psihiatrične bolnišnice pred potekom roka, določenega v izpodbijanem sklepu, če se mu bo zdravstveno stanje izboljšalo, kar bodo ugotavljali zdravniki, ki ga zdravijo.

9. Ker pritožba ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku in 30. členom ZDZdr).