Jedro

Javni razpis je kot dejavne opredelil tiste kmetije, ki ustvarijo bruto prihodek iz kmetijske dejavnosti oziroma iz kmetijskih, gozdarskih in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah vsaj v višini 1 bruto minimalne plače v letu pred letom objave javnega razpisa in vložijo zbirno vlogo v predpisanem roku. Za izpolnitev obravnavanega pogoja sta morali biti izpolnjeni obe opredelilni okoliščini, dohodek in oddaja zbirne vloge. Ker tožnik zbirne vloge ni vložil, ni pomembno, če je iz gozdarske in dopolnilne dejavnosti ustvaril bistveno višji dohodek, kot je bil zahtevan.

Javni razpis pogoja ni na novo določil, niti ga ni širil, temveč je pogoju iz Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2010 do 2013 le natančneje določil vsebino. To pa je v skladu z določbo drugega odstavka 90. člena Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2010 do 2013.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju Agencija) je z izpodbijano odločbo odločila, da se vloga, ki jo je vložila kmetija z dopolnilno dejavnostjo A.A. – nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, …, … za dodelitev nepovratnih sredstev programa razvoja podeželja sofinanciranega iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ukrep Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti, Kotlovnica na lesno biomaso v vrtcu …, zavrne. V obrazložitvi navaja, da je tožnik 28. 3. 2011 vložil popolno vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje iz ukrepa 311, ki so bila razpisana z javnim razpisom. Obrazlaga, da se sredstva stranki odobrijo po postopku in pod pogoji, navedeni v Uredbi o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2010 do 2013 (v nadaljevanju Uredba) in v javnem razpisu, ter ugotavlja, da tožnik vseh predpisanih pogojev oziroma kriterijev ne izpolnjuje. Javni razpis v točki IV. Pogoji in obveznosti, Vstopni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni ob oddaji vloge na javni razpis določa, da mora biti kmetija dejavna. Za dejavno kmetijo se šteje, če ustvari bruto prihodek iz kmetijskih dejavnosti oziroma iz kmetijskih, gozdarskih in dopolnilnih dejavnostih na kmetijah vsaj v višini 1 bruto minimalne plače v letu pred letom objave javnega razpisa in vloži zbirno vlogo na Agencijo v predpisanem roku. Agencija je po evidencah Neposredna plačila 2010 in Neposredna plačila 2011 ugotovila, da zbirna vloga ni bila oddana. V isti točki javnega razpisa je predpisano tudi, da mora biti izdelan poslovni načrt oziroma program dela v skladu s priročnikom, ki je objavljen na spletni strani. Pri poslovnem načrtu morajo biti izdelani vsi računi in priložene vse zahtevane priloge. Javni razpis določa, da je naložba opravičljiva, saj je denarni tok pozitiven. Iz poslovnega načrta pa izhaja, da denarni tok ni pozitiven. Na podlagi navedenega je Agencija vlogo tožnika zavrnila.

Drugostopenjski organ je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper odločbo Agencije ter se strinja z njenimi dejanskimi ugotovitvami in pravnimi zaključki. Navaja, da je pogoj, da se za dejavno kmetijo šteje tista kmetija, ki je vložila zbirno vlogo, v skladu s pooblastilom iz 90. člena Uredbe. Glede pogoja, da je naložba ekonomsko opravičljiva, pa pojasnjuje, da mora biti denarni tok vlagatelja pozitiven v kumulativi, kar pomeni vsa leta od leta prvih investicijskih vlaganj. Morebitni negativni denarni tok v posameznem letu je dopusten le, če ga lahko vlagatelj pokrije iz akumuliranih denarnih sredstev iz preteklega obdobja, sicer je treba predvideti premostitvena kratkoročna posojila in njihovo poplačilo. Iz priloženega poslovnega načrta ni razvidno pokritje niti kratkoročno posojilo. Dokazovanje navedenega je breme vlagatelja. V tabeli 6 „Izkaz denarnih tokov bodočega poslovanja podjetnika“ finančne priloge k poslovnemu načrtu, ki jo je vlagatelj predložil, izhaja, da bi bil denarni tok v vseh letih od 2010 do 2013 negativen (-2.811,00 EUR v letu 2013). Podatki iz tabele „Preglednica finančnih tokov za kotlovnico …“ pa izkazujejo le podatke o denarnih tokovih za kotlovnico, ne pa tudi podatkov, ki bi dokazovali, da bo (pri)tožnik likviden in s tem plačilno sposoben. Naložba bi bila po pogojih javnega razpisa ekonomsko opravičljiva le, če bi bil celoten (pri)tožnikov (ne le naložbeni denarni tok) pozitiven.

Tožnik vlaga tožbo zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev postopka in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da kmetija izpolnjuje oba pogoja iz 62. in 63. člena Uredbe in to da gre za kmetijo z dopolnilno dejavnostjo in da je kmetija dejavna. Iz dopolnilne dejavnosti izdelava lesnih sekancev dosega bistveno višji dohodek kot je bruto minimalna plača zaposlenega. Javni razpis je dodal nerazumljiv administrativni kriterij „in vloži zbirno vlogo v predpisanem roku“. Gozdarske kmetije ne vlagajo zbirnih vlog in so lahko dejavne z dopolnilno dejavnostjo z višjimi bruto prihodki kot vstopni ekonomski kriterij. Javni razpis, ki je nižji pravni akt, ne more biti bolj omejevalen kot je viški akt - Uredba. Nezakonito omejuje dejavne kmetije samo na tiste, ki oddajajo zbirne vloge, ker je gozdarstvo ravno tako kmetijska dejavnost. Tožnik navaja, da so se specializirali na dopolnilno dejavnost izdelava lesnih sekancev, travnike pa so oddali v najem in morebitne subvencije prepustili najemniku. Tožnik meni, da vložitev zbirne vloge morda dokazuje administrativno dejavnost kmetije, nikakor pa ne poslovno sposobnost ali celo poslovno dejavnost kmetije. Smisel in cilj subvencije je v krepitvi poslovnih dejavnosti kmetij. Napačna je tudi ugotovitev, da denarni tok pri predmetni naložbi ni pozitiven. Je pozitiven ob upoštevanju subvencije in amortizacijske dobe 15 let, ki je primerna za kotlovnico, kar je razvidno iz preglednice finančnih tokov za kotlovnico. V Uredbi je določeno, da mora biti denarni tok naložbe pozitiven. Cilj subvencije je, da omogoči pozitiven denarni tok za naložbe in jih naredi ekonomsko upravičene. Naložbe, ki imajo pozitiven denarni tok brez subvencije, verjetno ne potrebujejo nepovratnih podpor. Tožnik poudarja, da predmetna naložba ni podvržena tekmovanju na trgu, saj je predpisana koncesijska pogodba z Občino Šentrupert za 15-letno obdobje. Nadalje ugovarja, da je bil kršen Zakon o splošnem upravnem postopku, ker ga upravni organ ni pozval k dopolnitvi vloge zaradi nepopolne finančne priloge k poslovnemu načrtu. Predlaga odpravo odločbe in vrnitev zadeve v ponovno odločanje.

Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

Agencija je tožnikovo zahtevo za dodelitev nepovratnih sredstev programa razvoja podeželja, s katero je tožnik konkuriral na Javnem razpisu za ukrep 311 - diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti za leto 2010, zavrnila, ker je ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje vseh pogojev iz Uredbe in javnega razpisa. Sodišče njenim ugotovitvam pritrjuje.

Predmetni javni razpis je imel podlago (tudi) v Uredbi, objavljeni v Uradnem listu RS št. 40/10. Uredba je kot pogoj, ki ga morajo vlagatelji izpolnjevati, v točki 1. prvega odstavka 63. člena določala, da mora biti kmetija vpisana v register kmetijskih gospodarstev in biti dejavna. V skladu s pooblastilom iz drugega odstavka 90. člena Uredbe, da so v javnem razpisu podrobneje opredeljeni pogoji in merila za dodelitev sredstev, postopki, dokazila, upravičeni stroški ter način uveljavljanja in uporabe sredstev, je predmetni javni razpis v 15. točki poglavja IV. Pogoji in obveznosti kot dejavne opredelil tiste kmetije, ki ustvarijo bruto prihodek iz kmetijske dejavnosti oziroma iz kmetijskih, gozdarskih in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah vsaj v višini 1 bruto minimalne plače v letu pred letom objave javnega razpisa in vložijo zbirno vlogo v predpisanem roku. Za izpolnitev obravnavanega pogoja sta morali biti izpolnjeni obe opredelilni okoliščini, dohodek in oddaja zbirne vloge. Ker tožnik zbirne vloge ni vložil, ni pomembno, če je iz gozdarske in dopolnilne dejavnosti ustvaril bistveno višji dohodek, kot je bil zahtevan. Agencija je pravilno ugotovila, da predpisanega pogoja ni izpolnjeval. Tožnik v tožbi, ko navaja, da gozdarske kmetije ne vlagajo zbirnih vlog, zmotno meni, da je gozdarstvo prav tako kmetijska dejavnost. Zakon o kmetijstvu opredeljuje kmetijsko dejavnost v 1. točki 3. člena kot gospodarsko panogo, ki obsega pridelovanje kmetijskih rastlin oziroma živinorejo ter storitve za rastlinsko pridelavo oziroma živinorejo. Tudi v Standardni klasifikaciji dejavnosti so gozdarske dejavnosti vodene ločeno. Sodišče se s tožnikom prav tako ne more strinjati, da je bil javni razpis pri opredelitvi predmetnega pogoja bolj omejevalen kot Uredba. Javni razpis pogoja ni na novo določil, niti ga ni širil, temveč je pogoju iz Uredbe le natančneje določil vsebino. To pa je v skladu z določbo drugega odstavka 90. člena Uredbe, po katerem se v javnem razpisu podrobneje opredelijo pogoji. Vsebina, kakršno je pogoju, kot ga je določala ob javnem razpisu veljavna Uredba, dal javni razpis, po mnenju sodišča ni bila nerazumna in je bila skladna z načinom uveljavljanja ukrepov kmetijske politike.

Tožnik tudi neutemeljeno uveljavlja, da je izpolnil pogoj, ki je bil vezan na poslovni načrt. Ta pogoj je določala 9. točka 63. člena Uredbe, po kateri je moral vlagatelj s poslovnim načrtom izkazati upravičenost naložbe. Navedena določba je predpisovala, da se kot ekonomska upravičenost naložbe šteje, če je denarni tok pozitiven. Javni razpis je v 9. točki poglavja IV. Pogoji in obveznosti določal, da je naložba ekonomsko opravičljiva, če je denarni tok pozitiven. Ne Uredba in ne javni razpis nista določala, da bi moral biti denarni tok naložbe pozitiven, kot navaja tožnik v tožbi. Drugostopenjski organ je v obrazložitvi svoje odločbe podrobno pojasnil, da je moral biti denarni tok vlagatelja pozitiven (da je taka razlaga razumna in skladna s pogojem iz Uredbe in javnega razpisa, meni tudi sodišče) in kdaj je takšen denarni tok pozitiven. Ker se sodišče s to razlago strinja, se nanjo sklicuje in je v sodbi ne ponavlja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Ugotavlja, da je tožnik že v Finančni prilogi k Poslovnemu načrtu navedel, da izkazuje v določenih letih negativen finančni izid, kar pomeni, da v teh letih ni sposoben poravnati svojih obveznosti in tudi v tožbi tega ne zanika. Agencija je pravilno ugotovila, da tožnik tudi tega pogoja ni izpolnil. Po presoji sodišča Agencija v postopku izdaje izpodbijane odločbe tudi ni kršila pravil postopka. Tožnik zmotno meni, da bi ga bila dolžna pozvati na dopolnitev vloge zaradi nepopolne finančne priloge. Njegova vloga bi bila nepopolna, če ne bi vsebovala prilog, ki jih je določal javni razpis oziroma razpisna dokumentacija v točki V.2. Če naj bi tožnik Finančno prilogo k Poslovnemu načrtu vsebinsko dopolnjeval, pa to ne pomeni, da je bila vloga na javni razpis nepopolna.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.