Jedro

Če sodišče ne razpolaga z dovolj podatki za spoznanje o določenem procesno pravno relevantnem dejstvu (to je takrat, ko iz spisa niso razvidni ali pa so nejasni), je dolžno v zvezi s tem izvajati dokaze, ker je od tega odvisna zakonitost nadaljnjega postopka.

Ker povratnica ni bila izpolnjena tako, kot bi morala biti, podpis na njej pa je očitno različen od podpisa obsojenca na drugih listinah, obstaja dvom v zaključek sodišča, da je bila sodba o kaznovalnem nalogu res vročena obdolžencu.

Izrek

Zahtevi zagovornice L.J. za varstvo zakonitosti se ugodi, izpodbijana sklepa sodišča prve in druge stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Sežani je z uvodoma navedenim sklepom ugotovilo, da je postala sodba istega sodišča z dne 5.12.2003 pravnomočna dne 9.2.2004, prošnjo za vrnitev v prejšnje stanje je zavrnilo, ugovor zoper sodbo za izdajo kaznovalnega naloga pa kot prepoznega zavrglo. Pritožbo obsojenčeve zagovornice zoper navedeni sklep je kot neutemeljeno zavrnilo višje sodišče s sklepom z dne 17.5.2006. Zoper navedeno pravnomočno sodno odločbo (o zavrženju ugovora zoper sodbo o kaznovalnem nalogu kot prepoznega) je vložila zagovornica zahtevo za varstvo zakonitosti, zaradi kršitev določb kazenskega postopka in Vrhovnemu sodišču predlagala, da naj zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in izpodbijana sklepa razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Vrhovni državni tožilec svetnik M,V. v odgovoru na zahtevo, podanem v skladu z 2. odstavkom 423. člena ZKP meni, da zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena. Pregled izpodbijanih aktov namreč pokaže, da sodišči nista zagrešili kršitev ne materialnega in ne procesnega zakona. Temeljno vprašanje o tej zadevi je bilo, ali je ugovor obsojenega zoper sodbo za izdajo kaznovalnega naloga pravočasen in v zvezi s tem, ali je sodbo obsojenec prejel in kdaj je postala pravnomočna. Sodišči sta ugotovili, da jo je prejel, in da je sodba postala pravnomočna dne 9.2.2004, zaradi česar je sodišče pravilno, v skladu z 2. odstavkom 375. člena ZKP, ugovor zoper sodbo zavrglo kot prepozen. Sicer pa ugotovitev dejanskih okoliščin v zvezi z vročanjem in datumom vročitve spada v sfero ugotovitve dejanskega stanja, zaradi česar zahteve za varstvo zakonitosti sploh ni mogoče vložiti.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Iz podatkov v spisu je razvidno naslednje procesno stanje stvari: – Dne 5.12.2003 je sodišče izdalo sodbo za izdajo kaznovalnega naloga, s katero je bil L.J. spoznan za krivega kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po 1. odstavku 224. člena KZ. Po 50. členu KZ mu je izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen dva meseca zapora ter preizkusno dobo eno leto. – Spisu je priložena povratnica o vročitvi sodbe, v kateri ni izpolnjena rubrika "potrjujem, da sem dne ..... prejel navedeno sodno pošiljko", podpis prejemnika je izpolnjen z nečitljivim podpisom, v rubriki "sporočilo dostavljavca" pa je z besedami naveden datum 30.1.04. – V končnih odredbah je sodišče ugotovilo nastop pravnomočnosti sodbe dne 9.2.2004. – Dne 22.4.2005 je zagovornica obdolženca vložila "napoved pritožbe" - vlogo, ki jo je sodišče štelo za ugovor zoper sodbo ter predlog za vrnitev v prejšnje stanje. – Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo pravnomočnost sodbe (dne 9.2.2004), prošnjo za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo in ugovor kot prepozen zavrglo. – Pritožbeno sodišče je pritožbo zagovornice zavrnilo kot neutemeljeno. Pritožničine navedbe, da obsojenec ni predlagal vrnitve v prejšnje stanje so sicer točne, kot ugotavlja pritožbeno sodišče, vendar pravilnosti izpodbijanega sklepa ne morejo ovreči. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno štelo vlogo zagovornice (v smislu določila 2. odstavka 445. člena ZKP) kot ugovor zoper sodbo za izdajo kaznovalnega naloga ter ga kot prepoznega zavrglo. Pravočasnost vloženega pravnega sredstva se šteje namreč od datuma prevzema izpodbijane odločbe upravičencu in kot izhaja iz povratnice je obsojenec izpodbijano sodbo sprejel dne 30.1.2004. Tedaj je bila opravljena osebna vročitev, pri čemer sta na povratnici navedeni tako ime obsojenca kot njegov naslov, ki je enak tistemu, kot ga navaja v pritožbi. Iz povratnice izhaja, da je vročevalec najprej pustil obvestilo o pošiljki dne 13.1.2004 in nato dan kasneje, vendar ker je naslovnik ni dvignil, je bila pošiljka vrnjena sodišču. Ob ponovni vročitvi dne 30.1.2004 pa je bila opravljena osebna vročitev s podpisom obsojenca, saj iz vročilnice ne izhaja, da bi bila sodba vročena nekomu drugemu. Zato je tudi potrebno zaključiti, da je bila sodba obsojencu vročena osebno v skladu z določbo 118. člena ZKP in ker je napoved pritožbe vložena po poteku osem dnevnega roka, je sodišče prve stopnje ravnalo povsem prav, ko ga je kot prepoznega zavrglo. Tega zaključka pa pritožbena izvajanja, da obsojenec sodbe ni prejel in da bi sodišče prve stopnje moralo angažirati izvedenca grafologa, ne more ovreči. Z povratnico je namreč izkazano, da je obsojenec sodbo prejel, sodišče prve stopnje predlaganega dokaza z grafologom ni bilo dolžno izvesti. Če pa pritožnica meni, da vrnjena vročilnica ni pravilna oziroma, da ne izkazuje prave vročitve, pa je potrebno pojasniti, da je dokazno breme na strani tistega, ki takšno nepravilnost zatrjuje (zadnji odstavek sodbe pritožbenega sodišča).

Z navedenim pa se ne strinja zagovornica, ki v zahtevi uveljavlja napačno ugotovljeno procesno stanje stvari in ponovno poudarja, da sporne povratnice ni podpisal obdolženec, da mu sodba nikdar ni bila vročena, čeprav je osnovna dolžnost sodišča, da sodne odločbe nenavzočim vroča v overjenem prepisu (116. člen ZKP), ker je od tega odvisna pravica obdolženca do pravnega sredstva. Te pravice pa obsojenec ni mogel udejaniti zaradi kršitev postopka, ko mu sodišče ni dalo možnosti, da bi dokazal, da mu sodba ni bila vročena. Sodišče je namreč spregledalo, da je zagovornica v pritožbi predlagala ustrezni dokaz, in sicer dokaz z izvedencem grafologom. Z zavrnitvijo izvedbe tega dokaza pa je sodišče kršilo obsojencu pravico do navajanja dejstev in predlaganja dokazov.

Zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno procesno dejansko stanje praviloma privede do procesnih kršitev, glede na težo do absolutnih ali relativnih. Večina procesno pravno relevantnih dejstev je razvidna že iz spisa (oziroma se v postopku pokažejo sama po sebi, ne da bi sodišče v zvezi s tem izvajalo dokaze). V primeru, če sodišče ne razpolaga z dovolj podatki za spoznanje o določenem procesno pravno relevantnem dejstvu (to je takrat, ko iz spisa niso razvidni ali pa so nejasni), bo pač dolžno take dokaze izvajati, ker je od tega odvisna zakonitost nadaljnjega postopka. Izpolnjena povratnica je javna listina, ki ima z zakonom določen dokazni učinek, oziroma predstavlja dokaz o vročitvi naslovniku. Velja torej za resnično to, kar se z njo potrjuje, dovoljeno pa je dokazovati nasprotno, vendar pa je v tem primeru, kot to pravilno ugotavlja pritožbeno sodišče, dokazno breme na obrambi. Obramba oziroma obdolženec je tista, ki mora dvom v verodostojnost javne listine izkazati z ustrezno stopnjo verjetnosti. Povratnica ni pomembna zaradi dokazovanja tega, ali je izpolnjena po predpisih temveč je pomembna za odločitev ali je vročitev opravljena (vročitev se sicer lahko dokazuje na kakršen koli način).

Nobenega dvoma ni, da predstavlja sodba eno od sodnih pisanj, za katero zakon posebej določa, da jo je treba vročiti osebno, odgovoriti pa je potrebno na vprašanje, ali je sodišče za svojo odločitev, da je ugovor, ki ga je vložila zagovornica obsojenca zoper sodbo o kaznovalnem nalogu, prepozen imelo dovolj zanesljivo podlago. Vložnica v zahtevi zatrjuje, da obsojenec sodbe o kaznovalnem nalogu ni prejel in da podpis na povratnici ni njegov. Sporna povratnica namreč ni izpolnjena tako, kot bi morala biti, saj prevzemnik pošte (kdorkoli je to že bil) ni izpolnil prve rubrike (datum z besedami), temveč je očitno to storil vročevalec (ker je datum naveden v rubriki "opombe vročevalca"), pri čemer slednji ni navedel razloga za takšno izpolnitev, kar bi bil sicer dolžan storiti. Navedeno pa ob upoštevanju očitne razlike podpisa v rubriki "podpis prejemnika" in podpisov na ostalih listinah, ki jih je nedvomno podpisal obsojenec (pooblastilo zagovornici z dne 22.4.2005 in podpis na pravilno izpolnjeni povratnici o vročitvi sklepa - z dne 11.2.2006, ki sta si podobna) vnaša dvom v zaključek sodišča, da je bila sodba o kaznovalnem nalogu res vročena obdolžencu, kar pa seveda ne pomeni, da vročitev ni bila opravljena, temveč le, da je to vprašanje odprto oziroma sporno in da ga je treba razčistiti, ker je od njega odvisno ali je bila obdolžencu kršena pravica do pritožbe oziroma do njegove aktivne vloge v postopku, torej kršitev, ki bi, če bi bila ugotovljena, vplivalo na pravilnost in zakonitost postopka. Zaradi navedenega je Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo, izpodbijani odločbi razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.