Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Toženec v predlogu za dopustitev revizije ni uspel oblikovati pomembnega pravnega vprašanja, o katerem naj bi odločilo Vrhovno sodišče. Zatrjuje sicer, da ustrezne sodne prakse ni našel, vendar taka ugotovitev ni na mestu. S postavljenim vprašanjem toženec namreč izpodbija dokazno oceno, kakršno sta napravili nižji sodišči, skuša pa to po njegovem mnenju zmotno dejansko ugotovitev preobleči v pravno vprašanje pravilnosti metode dokazne ocene.
Predlog se zavrne.
1. Tožnik je uveljavljal negatorno varstvo zoper toženca, ki je na tožnikovi nepremičnini parc. št. 1600/1 k.o. ... namestil žico čez pot na severovzhodnem delu parcele ter na žico namestil opozorila o prepovedi vožnje tožniku. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo, pritožbeno sodišče pa je izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku ugodilo.
2. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženec sporno zaporo postavil na parc. št. 1600/1, k. o. ..., ki je last tožeče stranke. Tožbeni zahtevek je kljub temu zavrnilo, in sicer iz razloga, ker je bila ovira s strani delavcev, ki so čistili traso daljnovoda, odstranjena že več kot dve leti pred izdajo sodbe. Štelo je, da se je toženec uklonil tožnikovi lastninski pravici in v parcelo št. 1600/1 k.o. ... ne posega več, zato sodno varstvo tožnikove lastninske pravice ni potrebno. Pritožbeno sodišče je dokazno oceno sodišča prve stopnje o tem, kje je toženec napeljal žico in namestil obvestilo o prepovedi vožnje tožniku, potrdilo ter odgovorilo na nasprotne trditve toženca v odgovoru na pritožbo. Spremenilo pa je pravno oceno sodišča prve stopnje o potrebnosti sodnega varstva, zato je tožbenemu zahtevku ugodilo.
3. Toženec vlaga pravočasen in popoln predlog za dopustitev revizije. Zastavlja vprašanje: „Ali se lahko kljub jasnim navedbam toženca, da ničesar ne ve o kakršnemkoli očitanem vznemirjanju na zemljišču tožnika in tudi njegovi izpovedi na obravnavi, ko je izpovedal, da je žico in list napeljal na svojem zemljišču na popolnoma drugem zemljišču, kar je tudi ves čas poudarjal in zanikal, da bi to torej kdaj storil na tožnikovem zemljišču, šteje, da je s tem priznal, da je to storil tudi na zemljišču tožnika, kot je to protispisno zaključilo sodišče in da se lahko kljub temu, da ni dokazano, da je toženec postavil zaporo, sklepa na podlagi nekih drugih okoliščin, da je to storil toženec, ko gre torej za popolno neskladje med tistim, kar je bilo izvedeno v okviru dokaznega postopka in samo izjavo stranke in tistim, kakor je bilo razsojeno.“ Ob tem citira določbo prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in trdi, da ustrezne relevantne sodne prakse za svoje vprašanje ni našel. Pritožbenemu sodišču toženec očita kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, pa tudi zmotno uporabo 99. člena Stvarnopravnega zakonika.
4. Predlog ni utemeljen.
5. Toženec v predlogu za dopustitev revizije ni uspel oblikovati pomembnega pravnega vprašanja, o katerem naj bi odločilo Vrhovno sodišče. Zatrjuje sicer, da ustrezne sodne prakse ni našel, vendar taka ugotovitev ni na mestu. S postavljenim vprašanjem toženec namreč izpodbija dokazno oceno, kakršno sta napravili nižji sodišči (da je toženec poseg izvedel na tožnikovi parceli št. 1600/1 k.o. ...), skuša pa to po njegovem mnenju zmotno dejansko ugotovitev preobleči v pravno vprašanje pravilnosti metode dokazne ocene. Kljub toženčevemu zanikanju je sodišče ugotovilo, da je vznemirjal lastninsko pravico tožnika; ugotovljenega dejanskega stanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi ni dovoljeno izpodbijati, tako tudi ne v postopku s predlogom za dopustitev revizije.
Očitana kršitev 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana, saj je pritožbeno sodišče korektno povzelo toženčevo izpoved o postavljanju zapore, nato pa potrdilo dokazno oceno prvega sodišča, da se je opisano dogajanje nanašalo prav na relevantno parcelo 1600/1 k.o. ...
6. Ker pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena v povezavi s četrtim odstavkom 367.b člena ZPP niso podani, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
7. V odločitvi o zavrnitvi predloga je vsebovana tudi odločitev, da stroške vložitve predloga za dopustitev revizije nosi predlagatelj sam.