Jedro

Izpodbijani sklep predstavlja le nadaljevanje izvršilnega postopka in ne vsebuje vsebinske odločitve o materialno pravni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika v smislu 2. člena ZUS-1. Ukrep se le prisilno izvršuje, ker tožnik naloženih obveznosti ni izpolnil sam, kot mu je bilo to naloženo z izvršilnim naslovom, inšpekcijsko odločbo z dne 18. 2. 2016. Gre za procesni akt in je že zato uporaba izrednega pravnega sredstva odprave po nadzorstveni pravici izključena. Tožnikova zahteva za odpravo sklepa po nadzorstveni pravici se tudi sicer ne sklicuje na nobenega izmed taksativno navedenih razlogov za odpravo iz prvega odstavka 274. člena ZUP, niti nobenemu od njih ne ustreza vsebinsko.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju toženka) zavrglo tožnikov predlog za izrek ničnosti sklepa št. 0613-104/2016-8 z dne 23. 8. 2016, ki ga je izdala Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Gozdarska inšpekcija, Območna enota Kranj (1. točka izreka) ter zavrglo tožnikov predlog za odpravo istega sklepa po nadzorstveni pravici (2. točka izreka). Stroški postopka niso bili zaznamovani (3. točka izreka).

2. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je bilo s sklepom št. 0613-104/2016-8 z dne 23. 8. 2016 odločeno, da je postala odločba št. 0613-104/2016-5 z dne 18. 2. 2016, s katero je bilo tožniku naloženo, da mora zagotoviti, da se na zemljišče parc. št. 408, k.o. ..., na območje dovoljenega posega, navaža le zemeljski izkop, katerega vnos je dovoljen z okoljevarstvenim dovoljenjem, dne 22. 2. 2016 izvršljiva, zato se dovoljuje njena izvršba. Tožniku je bilo hkrati dano opozorilo, da mora do postavljenega roka, tj. do dne 16. 9. 2016, izpolniti naloženo obveznost, sicer bo kot prisilno sredstvo uporabljena denarna kazen v znesku 500,00 EUR. Tožnik je podal predlog za izrek ničnosti sklepa št. 0613-104/2016-8 z dne 23. 8. 2016, predlagal je tudi odpravo omenjenega sklepa po nadzorstveni pravici. Toženka se sklicuje na prvi odstavek 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in pojasnjuje, v katerih primerih se odločba izreče za nično. Še tako očitna kršitev ne predstavlja ničnostnega razloga po tej procesni določbi, če v materialnem predpisu ni določeno, da ima kršitev za posledico ničnost. S sklepom št. 0613-104/2016-8 z dne 23. 8. 2016 sploh ni bilo odločeno o vsebinskih vprašanjih, zato ni podlage za izrek ničnosti tega sklepa in je bilo potrebno predlog za izrek ničnosti zavreči. Toženka v nadaljevanju našteje še primere, ko pristojni organ po nadzorstveni pravici po določbi prvega odstavka 274. člena ZUP odpravi odločbo po njeni izdaji in vročitvi. Pojasni, da se odločbo lahko razveljavi po nadzorstveni pravici, če je bil z njo očitno prekršen materialni predpis. Ker je tožnik predlagal odpravo in razveljavitev sklepa in ne odločbe, kar po ZUP ni dopustno, je bilo potrebno zavreči tudi predlog, da se sklep št. 0613-104/2016-8 z dne 23. 8. 2016 odpravi na tej podlagi.

3. Tožnik v tožbi pojasnjuje, da mu je bilo z odločbo št. 0613-104/2016-5 z dne 18. 2. 2016 prepovedano odlaganje materiala izven območja dovoljenega posega, opredeljenega v načrtu ravnanja z odpadki, hkrati pa mu je bilo naloženo, da ves material izven območja dovoljenega posega odstrani in vzpostavi prejšnje stanje. Ker naložena obveznost ni bila izpolnjena, je bila s sklepom št. 0613-104/2016-8 z dne 23. 8. 2016 dovoljena izvršba in zagrožena denarna kazen v znesku 500,00 EUR, kolikor tožnik naložene obveznosti do odrejenega roka ne bo izpolnil. Odločbe št. 0613-104/2016-5 z dne 18. 2. 2016 tožnik ni izpodbijal, prav tako ni izpodbijal sklepa o dovolitvi izvršbe št. 0613-104/2016-8 z dne 23. 8. 2016. Je pa predlagal izrek ničnosti in odpravo sklepa z dne 23. 8. 2016, ker je bilo s tem sklepom odločeno o vsebinskem vprašanju, kar po pravilih ZUP ni dopustno. Inšpektor toženke je v izreku sklepa o dovolitvi izvršbe ugotovil, da je odločba št. 0613-104/2016-5 z dne 18. 2. 2016 za ukrep pod 3. točko postala izvršljiva, ni pa tega ugotovil za ukrepa pod točko 1 in 2. Hkrati je tožniku odredil, da mora s parcele št. 408, k. o. ..., v celoti odstraniti nedovoljeno deponiran material, kar predstavlja nov inšpekcijski ukrep in odločitev o vsebinskem vprašanju, o katerem ni dopustno odločati s sklepom. Obveznost odstranitve nedovoljeno deponiranega materiala torej ni postopkovno vprašanje. V nadaljevanju pojasnjuje, da ukrepa inšpektorja iz odločbe št. 0613-104/2016-5 z dne 18. 2. 2016 ni izpodbijal, saj grožnje o prisilnem ukrepu ni jemal resno, dokler mu ni bila izrečena denarna kazen. Navaja, da inšpektor ne loči pojma deponiranja in trajnega vnosa, saj je napačno razumel njegovo namero glede začasnega skladiščenja. Kot pojasnjuje v nadaljevanju, bi do odrejenega datuma odstranil deponirani material, vendar še ni imel pripravljene lokacije, na kateri je nameraval uporabiti žlindro za ureditev okolice konjskega hleva. Prepričan je, da je skladno z okoljevarstvenim dovoljenjem zagotavljal vnos ustreznega materiala. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi, zadevo vrne toženki v ponovni postopek ter ji naloži povrnitev stroškov postopka.

4. Toženka je sodišču posredovala upravne spise, ki se nanašajo na obravnavano zadevo. V odgovoru na tožbo vztraja, da je upravni organ pravilno uporabil določbe upravnega postopka, pravilno uporabil materialno pravo ter pravilno in popolno ugotovil dejansko stanje v tej zadevi.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Predmet presoje v tem upravnem sporu je odločitev, ki jo je toženka sprejela o tožnikovem predlogu za odpravo sklepa št. 0613-104/2016-8 z dne 23. 8. 2016 po nadzorstveni pravici oz. za izrek ničnosti navedenega sklepa. Za rešitev spora je relevantno vprašanje, kakšna je pravna narava sklepa št. 0613-104/2016-8 z dne 23. 8. 2016, sklepa, s katerim je bila ugotovljena izvršljivost odločbe št. 0613-104/2016-5 z dne 18. 2. 2016 in dovoljena izvršba.

7. Po določbah ZUP lahko pristojni organ po nadzorstveni pravici odpravi odločbo po njeni izdaji in vročitvi: če jo je izdal stvarno nepristojen organ in ne gre za ničnost po 1. točki prvega odstavka 279. člena tega zakona (1. točka); če je bila v isti zadevi že prej izdana pravnomočna odločba, s katero je bila ta upravna zadeva ob enakem dejanskem in pravnem stanju drugače rešena (2. točka); če je izdal odločbo kakšen organ brez soglasja, potrditve, dovoljenja ali mnenja drugega organa, kadar je po zakonu ali drugem na zakonu temelječem predpisu to potrebno (3. točka), ali če je odločbo izdal krajevno nepristojen organ (4. točka prvega odstavka 274. člena). V skladu z drugim odstavkom istega člena ZUP lahko pristojni organ izdano odločbo po nadzorstveni pravici razveljavi, če je bil z njo očitno prekršen materialni predpis. Iz prvega odstavka 275. člena ZUP izhaja, da pristojni organ po nadzorstveni pravici odpravi oziroma razveljavi odločbo po uradni dolžnosti ali pa na zahtevo stranke oziroma drugih v zakonu določenih subjektov, če izve oziroma ugotovi, da so podani razlogi za odpravo ali razveljavitev. Po navedenih določbah ZUP je torej mogoče presojati le zakonitost odločbe, torej odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava (2. člen ZUP).

8. Odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, št. 0613-104/2016-5 z dne 18. 2. 2016, je postala izvršljiva dne 22. 2. 2016. Ta odločba poleg obveznosti prenehanja odlaganja materiala izven območja dovoljenega posega, tožniku nalaga tudi obveznost, da izven območja dovoljenega posega odstrani ves nedovoljeno odložen material na parc. št. 408, k.o. .... Ker z odločbo naloženih obveznosti tožnik ni izpolnil, je Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo izdal sklep o dovolitvi izvršbe št. 0613-104/2016-8 z dne 23. 8. 2016, s katerim je ugotovil izvršljivost odločbe z dne 18. 2. 2016, postavil nov rok za izpolnitev obveznosti, ter zagrozil z denarno kaznijo v primeru neizpolnitve obveznosti. Ta sklep predstavlja le nadaljevanje izvršilnega postopka in ne vsebuje vsebinske odločitve o materialno pravni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika v smislu 2. člena ZUS-1, kot to zmotno navaja tožnik. Ukrep se le prisilno izvršuje, ker tožnik naloženih obveznosti ni izpolnil sam, kot mu je bilo to naloženo z izvršilnim naslovom, inšpekcijsko odločbo z dne 18. 2. 2016. Glede na navedeno je pravilen zaključek, da izpodbijani sklep predstavlja procesni akt in je že zato uporaba izrednega pravnega sredstva odprave po nadzorstveni pravici izključena. Ob tem sodišče dodaja, da se tožnikova zahteva za odpravo sklepa po nadzorstveni pravici tudi sicer ne sklicuje na nobenega izmed taksativno navedenih razlogov za odpravo iz prvega odstavka 274. člena ZUP, niti nobenemu od njih ne ustreza vsebinsko.

9. S sklepom z dne 23. 8. 2016 torej ni bilo odločeno o vsebinskem vprašanju, kar pomeni, da tudi pogoji za izrek ničnosti odločbe niso izpolnjeni. Po prvem odstavku 279. člena ZUP se za nično izreče odločba, ki je bila izdana v upravnem postopku v zadevi iz sodne pristojnosti ali v stvari, v kateri sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku (1. točka); ki bi s svojo izvršitvijo lahko povzročila kakšno dejanje, ki je kaznivo po kazenskem zakonu (2. točka); ki je sploh ni mogoče izvršiti (3. točka); ki jo je izdal organ brez zahteve stranke (128. člen tega zakona), pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila (4. točka); ki je bila izdana kot posledica prisiljenja, izsiljevanja, pritiska, ali drugega nedovoljenega dejanja (5. točka); v kateri je taka nepravilnost, ki je po kakšni posebni zakonski določbi razlog za ničnost (6. točka). Po drugem odstavku 279. člena ZUP se pod pogoji iz prejšnjega odstavka tega člena za ničen lahko izreče tudi sklep, če je z njim odločeno o vsebinskih vprašanjih. Ker pa sklep z dne 23. 8. 2016, kot že zgoraj pojasnjeno, ne vsebuje vsebinske odločitve o pravicah oziroma obveznostih, ampak se z njim le prisilno izvršuje z inšpekcijsko odločbo naložena obveznost, tudi pogoji za izrek navedenega sklepa za ničnega niso podani. Tudi v zvezi z ničnostjo sodišče ugotavlja, da tožnik ne navede nobenega izmed taksativno naštetih razlogov za ničnost iz prvega odstavka 279. člena ZUP.

10. Po povedanem sodišče ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in da je izpodbijani sklep pravilen in na zakonu utemeljen. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

11. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka svoje stroške postopka.

12. Glede na nesporne dejanske okoliščine, ki so relevantne za odločitev, je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 v zadevi odločilo brez glavne obravnave. Po sodniku posamezniku je odločilo na podlagi 2. alineje drugega odstavka 13. člena istega zakona.