Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V predlogu tožnice golo zatrjevane okoliščine, da „postopek traja več kot 20 let“ (pri čemer se pretežni del tega obdobja očitno nanaša na zapuščinski postopek), same zase ni mogoče opredeliti kot tehtnega razloga za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP, saj tožnica ne zatrjuje konkretnega obstoja nekih okoliščin, ki bi objektivno ovirale ali otežkočale postopanje in s tem odkazovale na možnost lažje, hitrejše in cenejše (razlog smotrnosti) izvedbe tega postopka pred drugim stvarno pristojnim sodiščem.
Predlog se zavrne.
Med pravdnima strankama je pred Okrajnim sodiščem v Kopru v teku pravdni postopek zaradi ugotovitve darila in vštetja v dedni delež, na katerega je bila tožnica napotena po prekinitvi zapuščinskega postopka D 52/84, ki je v teku pred istim sodiščem. Na prvem naroku za glavno obravnavo 27.10.2004 je tožnica med drugim predlagala določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za postopanje v tej zadevi z obrazložitvijo, da „postopek traja več kot 20 let“.
Predlog ni utemeljen.
Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 73/2007 – uradno prečiščeno besedilo) lahko vrhovno sodišče na predlog stranke (ali pristojnega sodišča) določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.
V predlogu tožnice golo zatrjevane okoliščine, da „postopek traja več kot 20 let“ (pri čemer se pretežni del tega obdobja očitno nanaša na zapuščinski postopek), same zase ni mogoče opredeliti kot tehtnega razloga za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP, saj tožnica ne zatrjuje konkretnega obstoja nekih okoliščin, ki bi objektivno ovirale ali otežkočale postopanje in s tem odkazovale na možnost lažje, hitrejše in cenejše (razlog smotrnosti) izvedbe tega postopka pred drugim stvarno pristojnim sodiščem. Med te okoliščine ne spada niti v tem pravdnem postopku iz spisa razvidno in absolutno neopravičljivo dejstvo, da so od postavitve tožničinega vsebinsko domala neobrazloženega predloga za prenos pristojnosti pa do predložitve spisa vrhovnemu sodišču zaradi odločitve o tožničinem predlogu pretekla skoraj štiri leta. Stranke imajo za sankcioniranje kršitve njihove pravice do sojenja v razumnem roku na razpolago zakonsko predvidene mehanizme, med katere pa ne sodi inštitut delegacije pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP. Zato je bilo treba tak tožničin predlog v tem postopku zavrniti kot neutemeljen.