Jedro

Določba 1. odst. 277. čl. ZOR je vezala višino zamudnih obresti na obrestne mere veljavne v kraju plačila. Denarna terjatev je prinosnina. Da je sedež upnika v tujini in je glavnica vezana na vrednost tuje valute, se določijo zamudne obresti po splošni obrestni meri zamudnih obresti, ki je predpisana v kraju izpolnitve na sedežu upnika.

Izrek

Reviziji se delno ugodi in se sodbi sodišč prve in druge stopnje spremenita v izreku, ki se nanaša na višino zamudnih obresti, tako, da je toženec dolžan plačati tožeči stranki N.N., Celovec zamudne obresti po splošni obrestni meri zamudnih obresti, ki je predpisana v kraju izpolnitve na sedežu tožeče stranke - od zneskov, po tečaju in v rokih, ki so določeni v sodbi sodišča prve stopnje.

V ostalem se revizija zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane v veljavi plačilni nalog z dne 4.9.1989 opr. št.... in da mora toženec plačati tožeči stranki dinarsko protivrednost zneska 22.869,84 ATS po tečaju na dan plačila z zakonitimi zamudnimi obrestmi po 1. odst. 277. čl. ZPR od zapadlosti posameznih zneskov dalje. Ugotovilo je, da je toženec nabavljal plin za balone in rezervne dele pri firmi v Celovcu. Prevzeto blago je tožencu fakturirala tožeča stranka, ki je prevzeto blago plačala firmi. Blago je toženec prevzemal v svojem imenu in za svoj račun. Sodišče ni sprejelo toženčevega ugovora, da je nastopal le kot sel za ... klub, in da zato ni pasivno legitimiran v tem sporu. Ugotovilo je namreč, da je tožeča stranka poslovala s tožencem, kadar je prevzemal blago za ... klub, tako, da je bil zavezan za plačilo toženec osebno, zato so bili tudi nanj izstavljeni računi.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo toženčevo pritožbo. Potrdilo je prvostopne ugotovitve, da je toženec blago osebno prevzemal in da je bil dogovor s tožečo stranko tak, da to blago tudi plača. Toženčev ugovor, da je bilo razsojeno na podlagi listin, ki so sestavljene v tujem jeziku, pa je zavrnilo, ker je ugotovilo, da so računi tožeče stranke dvojezični, to je v nemščini in slovenščini.

Proti tej sodbi vlaga toženec revizijo. Uveljavlja revizijske razloge zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo spremeni in tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da obe sodbi razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodiščema prve in druge stopnje očita, da sta poslovali v tujem jeziku, ki ga toženec ne razume. Računi so namreč v nemščini. Niso bili zaslišani člani ... kluba, da bi se ugotovilo, v kakšnem svojstvu je toženec prevzemal blago pri tožeči stranki. Pojasnjuje, da ni bil v obveznostnem razmerju s tožečo stranko. Toženec je plin, ki ga je potreboval zase, sproti plačeval, ni pa plačal plina, ki ga je prevzel za ... klub. To sta klub in tožeča stranka drugače poračunavala. Navaja, da ne more biti prav, da tožeča stranka dobi obresti po visoki obrestni meri, značilni za inflacijo v letih 1987 do 1989. Sklicuje se na avstrijske zamudne obresti.

Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila in Javni tožilec Republike Slovenije se o njej ni izjavil (3. odst. 390. čl. ZPP).

Revizija je utemeljena, kolikor toženec z njo izpodbija obrestno mero zamudnih obresti, v ostalem pa ne.

Ni utemeljen revizijski očitek, da je sodišče kršilo določbe pravdnega postopka, ker je upoštevalo kot dokaz neprevedene račune, sestavljene v nemščini. Ti računi so namreč dvojezični, kot je pravilno ugotovilo že sodišče druge stopnje.