Jedro

Osebe, za katere je ugotovljeno, da kumulativno izpolnjujejo pogoje iz 2. odstavka 35. člena ZDrž, niso pridobile državljanstva FLRJ, in s tem tudi ne državljanstva Republike Slovenije. Revidentka je imela možnost navajanja dejstev in okoliščin ter predlaganja dokazov, s katerimi bi izpodbijala zakonsko domnevo o nelojalnosti, oziroma dokazovala lojalnost svojega očeta, vendar tega v postopku ni storila. Revidentka, na kateri je bilo dokazno breme, se tudi po presoji revizijskega sodišča ne more opirati le na morebitno odsotnost podatkov o nelojalnem ravnanju.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00 - ZUS) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 16.1.2004. Z njo je bila zavrnjena njena pritožba zoper odločbo Upravne enote Kočevje z dne 28.1.2002, s katero je ta organ ugotovil, da se A.A., roj. 14.2.1881 v C., Kočevje, od 28.8.1945 do svoje smrti dne 24.3.1947, po predpisih o državljanstvu, ki so na območju Republike Slovenije veljali do uveljavitve Zakona o državljanstvu RS, ni štel za jugoslovanskega državljana.

Sodišče prve stopnje navaja, da gre v tej zadevi za ugotavljanje državljanstva pok. A.A., kot predhodnega vprašanja v postopku denacionalizacije, v skladu z določbo 3. odstavka 63. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen). Tožena stranka je pravilno uporabila določbe 2. odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ (ZDrž - Uradni list DFJ, št. 64/45, Uradni list FLRJ, št. 54/46 in 108/48, v nadaljevanju ZDrž). V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da je bil A.A. oseba nemške narodnosti. To potrjuje arhivsko gradivo, ki se nahaja v upravnih spisih. Iz knjige optantov za nemški Reich z naslovom " Verzeichnis der volks - und Reichsdeutsche Umsiedler, die Auf Gund des Abkommens vom 31. August 1941 aus der Provinz Laibach Umgesiedelt wurden" je pod zap. št. 5140 vpisan A.A. Iz podatkov, ki jih hrani Arhiv RS, Oddelek za dislocirano arhivsko gradivo II izhaja, da je bil tožničin pravni prednik preseljen v nemško državo. Sodišče ne dvomi v pravilnost ugotovitve tožene stranke, da je A.A. pred uveljavitvijo novele 2. odstavka 35. člena ZDrž, torej pred 4.12.1948 živel v tujini, saj je, kot izhaja iz smrtovnice, dne 24.3.1947 umrl v Avstriji. Tožnici je bila v postopku dana možnost dokazovanja lojalnosti njenega pravnega prednika oziroma da domneva nelojalnosti ne obstaja. Vendar ni ponudila navedb in dokazov, ki bi izpodbijali ugotovitve tožene stranke in izkazovali lojalnost A.A. Tožnica vlaga pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje iz vseh pritožbenih razlogov 72. člena ZUS. Glede na dosedanjo upravno in sodno prakso in odločbo Ustavnega sodišča RS z dne 20.3.1997 (Uradni list RS, št. 23/97) se zaveda, da tudi s to pritožbo ne bo uspela. Vendar ima namen izčrpati vsa pravna sredstva v Republiki Sloveniji, da bi lahko nadaljevala postopek v tej zadevi tudi pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. Nasprotuje ugotovitvi upravnega sodišča, da drugih dokazov, ki jih je predlagala (zemljiškoknjižno stanje ob koncu vojne, zaplembeni spis Okrajnega sodišča v Kočevju, arhiv UDBE), ni bilo potrebno izvajati. Meni, da je zelo pomembno, da se A.A. ni izselil iz Kočevja leta 1941 skupaj z ostalimi Kočevarji nemške narodnosti, da je preživel drugo svetovno vojno v Kočevju in da je bil dejansko izgnan kot oseba nemške narodnosti šele po 28.8.1945. Poleg tega tudi ni povsem irelevantno, na kakšen način je zapustil svoj dom. A.A. je bil namreč iz Kočevja izgnan le zaradi tega, ker je bil oseba nemške nacionalnosti v okviru etničnega čiščenja, ki ga je izvajala takratna UDBA in ne zaradi kakšne nelojalnosti ali sodelovanja z italijansko ali nemško okupacijsko oblastjo. A.A. ni bil nikoli član v nobeni nacistični organizaciji, ni bil politično aktiven in se z ničemer ni pregrešil zoper interese slovenskega naroda. Žal pa o tem po 60. letih ni nobenih dokazov, ker takšni dokazi ne obstojijo. Samo zaradi tega, ker je bil nemške nacionalnosti in vpisan v evidenco optantov še ni mogoče sklepati, da je bil nelojalen in da se je kakorkoli pregrešil zoper državljanske dolžnosti. Predlaga, da Vrhovno sodišče RS pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo odpravi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovni postopek.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Glede na prehodno določbo 2. odstavka 107. člena ZUS-1, ki velja od 1.1.2007 dalje, je Vrhovno sodišče RS ugotovilo, da pritožba tožnice ne izpolnjuje pogojev, da bi bila obravnavana kot pritožba po novem ZUS-1. Zato je njeno pritožbo v skladu z isto določbo obravnavalo kot pravočasno in dovoljeno revizijo.

Revizija ni utemeljena.

Revizija v upravnem sporu je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1. Revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan. Prvostopno sodišče in tožena stranka sta se v tej zadevi pravilno sklicevala na določbo 2. odstavka 35. člena ZDrž v zvezi s 3. odstavkom 63. člena ZDen. V postopku ugotavljanja državljanstva kot predhodnega vprašanja v postopku denacionalizacije, za kar gre v tem primeru, je treba ugotavljati državljanstvo osebe, ki ni bila vpisana v evidenco o državljanstvu (3. odstavek 63. člena ZDen) po predpisih o državljanstvu, ki so veljali od rojstva te osebe do dne, ko se ugotavlja njeno državljanstvo oziroma do njene smrti. V obravnavanem primeru to pomeni tudi uporabo določbe 2. odstavka 35. člena ZDrž. Po določbi 2. odstavka 35. člena ZDrž se niso štele za državljane FLRJ osebe nemške narodnosti, če so na dan uveljavitve novele zakona (Uradni list FLRJ, št. 105/48), to je 4.12.1948, živele v tujini in so se med vojno ali pred njo s svojim nelojalnim ravnanjem proti narodnim in državnim koristim narodov FLRJ pregrešile zoper svoje državljanske dolžnosti. To pa pomeni, da osebe, za katere je ugotovljeno, da kumulativno izpolnjujejo vse tri navedene pogoje, niso pridobile državljanstva FLRJ, in s tem tudi ne državljanstva Republike Slovenije.

Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je bil A.A. nemške narodnosti in da je še pred uveljavitvijo novele ZDrž, 4.12.1948 živel v tujini. Iz smrtovnice je namreč razvidno, da je dne 24.3.1947 umrl v Avstriji. Tudi revizijski ugovori, ki se nanašajo na tretji pogoj iz 2. odstavka 35. člena ZDrž, na domnevo o nelojalnosti, so neutemeljeni. Te je že kot tožbene ugovore pravilno presodilo sodišče prve stopnje. Ugotovilo je, da je revidentka imela možnost navajanja dejstev in okoliščin ter predlaganja dokazov, s katerimi bi izpodbijala zakonsko domnevo o nelojalnosti, oziroma dokazovala lojalnost svojega očeta, vendar tega v postopku ni storila. Revidentka, na kateri je bilo dokazno breme, se tudi po presoji revizijskega sodišča ne more opirati le na morebitno odsotnost podatkov o nelojalnem ravnanju. Na tej podlagi je prvostopno sodišče sprejelo pravilno odločitev.

Revidentka s pavšalno navedbo o bistveni kršitvi določb postopka v upravnem sporu, ne uveljavlja bistvene kršitve določb postopka, navedenih v 2. in 3. odstavku 75. člena ZUS-1. Zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri ni preizkušalo.

Po določbi 2. odstavka 85. člena ZUS-1 pa revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tovrstnih navedb ni preizkušalo.

Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi določbe 92. člena ZUS-1.