Jedro

Med strankama ni sporno, da tožnik v prošnji ni zatrjeval dejanskega stanja, ki bi dajalo podlago za vložitev predloga za dopustitev revizije, revizijo oziroma ustavno pritožbo, čeprav ga je na to napotovala rubrika "podatki o zadevi". Vprašanje je, ali je imela toženka ob izpolnitvi rubrike le z opravilno številko, pod katero se je zadeva obravnavala pred sodiščem, dolžnost tožnika pozvati na dopolnitev. Glede na izpolnjeno vlogo z navedbo le opravilne številke zadeve po mnenju sodišča ne. Organ je dolžan pozvati vlagatelja v primeru pomanjkljive, nerazumljive ali nepopolne vloge. Vloga je pomanjkljiva, če je ni mogoče obravnavati, nima na primer podpisa ali druge sestavine, ki je predpisana za njeno vsebino. Nerazumljiva je, če ni mogoče razbrati kaj zahteva vložnik (v obravnavani zadevi je tožnik navedel kaj od organa za BPP zahteva, da vlaga prošnjo za vložitev revizije in ustavno pritožbo). Nepopolna, če za navedbe v vlogi niso ponujeni oziroma predloženi dokazi. V primeru tožnikove prošnje ni šlo za nobeno opisano okoliščino.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči za sestavo in vložitev ustavne pritožbe v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1788/2019 z dne 5. 2. 2020 in zaradi sestave in vložitve predloga za dopustitev revizije in za sestavo in vložitev revizije v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1788/2019 z dne 5. 2. 2020 ter sodbo in sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani IV P 2649/2015 z dne 14. 2. 2019. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je po oceni pristojnega organa prošnja za dodelitev BPP očitno nerazumna glede na določbo 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), v povezavi z 367.a, 367.b in 370. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter prvim odstavkom 50. člena Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS).

2. Tožnik v tožbi predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo v celoti odpravi. Zatrjuje, da je odločba neutemeljena in napačno obrazložena, saj je pred Vrhovnim sodiščem vložil predlog za dopustitev revizije, iz katerega izhaja, da sta sodbi sodišča prve in druge stopnje v celoti neutemeljeni. Posledično je zato napačna obrazložitev v 6. točki odločbe, da tožnik v prošnji ni zatrjeval niti izkazal dejstev oziroma okoliščin, iz katerih bi izhajali verjetni izgledi za uspeh postopka. S samo prošnjo je zatrdil in verjel v uspeh v postopku, če ne, prošnje ne bi vložil. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Predmet presoje v upravnem sporu je odločba, s katero je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP, ker ni izpolnjen pogoj iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, saj prosilec očitno ni izkazal dejstev oziroma okoliščin, iz katerih bi izhajali verjetni izgledi za uspeh postopka s predlogom za dopustitev revizije, vložitev revizije oziroma tudi ustavne pritožbe.

6. Presojo je toženka opravila na podlagi navedb v prošnji, v kateri tožnik v ničemer konkretno ni navedel razlogov in predložil dokazil, iz katerih bi izhajala izpolnjenost 24. člena ZBPP v povezavi z 367.a, 367.b in 370. členom ZPP ter v povezavi z določbami ZUstS. Sklicevala se je na določbo 140. člena ZUP, ki določa, da mora stranka dejansko stanje na katero opira svoj zahtevek, navesti natančno, po resnici in določno.

7. Med strankama ni sporno, da tožnik v prošnji ni zatrjeval dejanskega stanja, ki bi dajalo podlago za vložitev predloga za dopustitev revizije, revizijo oziroma ustavno pritožbo, čeprav ga je na to napotovala rubrika "podatki o zadevi". Vprašanje je, ali je imela toženka ob izpolnitvi rubrike le z opravilno številko, pod katero se je zadeva obravnavala pred sodiščem, dolžnost tožnika pozvati na dopolnitev. Glede na izpolnjeno vlogo z navedbo le opravilne številke zadeve po mnenju sodišča ne. Organ je dolžan pozvati vlagatelja v primeru pomanjkljive, nerazumljive ali nepopolne vloge. Vloga je pomanjkljiva, če je ni mogoče obravnavati, nima na primer podpisa ali druge sestavine, ki je predpisana za njeno vsebino. Nerazumljiva je, če ni mogoče razbrati kaj zahteva vložnik (v obravnavani zadevi je tožnik navedel kaj od organa za BPP zahteva, da vlaga prošnjo za vložitev revizije in ustavno pritožbo). Nepopolna, če za navedbe v vlogi niso ponujeni oziroma predloženi dokazi. V primeru tožnikove prošnje ni šlo za nobeno opisano okoliščino.

8. Tožnik v tožbi pavšalno navaja, da je odločba neutemeljena in napačno obrazložena. Nepravilno uporabo 24. člena ZBPP dokazuje s predlogom za dopustitev revizije iz katerega naj bi nedvoumno izhajalo, da je sodba sodišča prve stopnje in sodba sodišča druge stopnje v celoti neutemeljena. Vendar pa se tožnik na vložen predlog za revizijo z dne 30. 6. 2021 (A2), ki se ne nanaša na sodbi opr. št. IV P 2649/2015 in I Cp 1788/2019, ne more opreti kot na dokaz, da je toženka napačno uporabila 24. člen ZBPP, ob presoji prošnje vložene 20. 4. 2001. Tudi tožnikovo subjektivno prepričanje o uspehu v teh postopkih, ki naj bi jih vložil, ne predstavlja dejstva oziroma okoliščine, zaradi katerega bi toženka morala tožnikovi prošnji ugoditi.

9. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče glavne obravnave ni opravilo, saj med strankama dejanske okoliščine, ki so bile relevantne za odločitev niso bile sporne (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).