Jedro

Dejstvo, da je objekt mogoče z demontažo odstraniti, ne pomeni, da zato ne gre za objekt v smislu 2. člena ZGO-1.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je gradbena inšpektorica tožniku kot inšpekcijskemu zavezancu naložila, da mora takoj ustaviti vsa dela v zvezi s postavitvijo dveh lesenih montažnih objektov tlorisnih mer 3,10 m x 4,05 m in 2,30 m x 2 m, na zemljišču parc. št. 478 k.o. … (1. točka izreka), da mora v roku 180 dni oba objekta odstraniti in vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje (2. točka izreka), da bo v primeru neizpolnitve obveznosti opravljena izvršba nedenarne obveznosti po drugih osebah ali s prisilitvijo (3. točka izreka), da za gradnjo objekta veljajo prepovedi iz 158. člena ZGO-1 (4. točka izreka). V obrazložitvi odločbe navaja, da je na podlagi ogleda na terenu in zaslišanja stranke dne 4. 12. 2012 ugotovila, da je tožnik v letu 2005 na obravnavani parceli postavil dva lesena montažna objekta. En objekt ima streho dvokapnico, vgrajeno stavbno pohištvo, nadstrešek, ki je del objekta in s stebroma povezan s tlemi, tako da objekta ni mogoče premakniti ali odstraniti brez škode za njegovo bistvo. Drugi objekt, ki je namenjen shranjevanju orodja, je na točkovnih temeljih s streho enokapnico ter ga prav tako ni mogoče premakniti. Po prostorskem planu Mestne občine Maribor sporna parcela leži na območju, katerega namenska raba prostora je najboljše kmetijsko zemljišče in se nahaja v tretjem vodovarstvenem območju. Po določbah 22. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v Občini Maribor (v nadaljevanju PUP) je na območju najboljših kmetijskih zemljišč dovoljena gradnja nestanovanjskih kmetijskih objektov le na grajenem območju kmetije, izrecno pa je prepovedna gradnja objektov za ljubiteljsko kmetijsko dejavnost. Iz navedenega izhaja, da omenjena objekta nista v skladu s prostorskim planom občine Maribor in gre za nelegalno gradnjo.

Tožena stranka je v pritožbenem postopku s svojo odločbo nadomestila 4. točko izreka prvostopne odločbe, ki se nanaša na prepoved iz prvega odstavka 158. člena ZGO-1, v ostalem pa je pritožbo zavrnila. Ugotavlja, da je na podlagi 158. člena ZGO-1 možno inšpekcijskemu zavezancu izreči le prepovedi, ki se nanašajo na dejanja, ki predstavljajo izvrševanje pravic in obveznosti inšpekcijskega zavezanca. V obravnavnem primeru pa je inšpektor izrekel tudi prepovedi, ki omejujejo zemljiškoknjižno lastnico zemljišča v izvrševanju njenih pravic. V zvezi s spornima objektoma pa ugotavlja, da ne predstavljata enostavnega objekta v smislu Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, kakor tudi po prej veljavnem Pravilniku o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči. Objekta se namreč nahajata na vodovarstvenem območju, za kar bi si moral investitor pridobiti vodno soglasje. Že iz navedenega razloga torej investitor potrebuje za gradnjo gradbeno dovoljenje. Razen tega sta objekta zgrajena v nasprotju s prostorsko izvedbenim aktom, ker ležita na najboljših kmetijskih zemljiščih, kjer je prepovedana gradnja objektov za ljubiteljsko kmetijsko dejavnost. Tožnik v tožbi ugovarja, da sporna objekta ne predstavljata objekta v smislu 2. člena ZGO-1, ki določa, da mora biti objekt povezan s tlemi in sicer tako, da je temeljen ali s pomočjo gradbenih del povezan s tlemi na stalno določenem mestu in ga ni mogoče premakniti ali odstraniti brez škode za njegovo bistvo. Ker je le zakupnik zemljišča, ima namen objekta demontirati in prestaviti ter jih začasno skladiščiti ob svoji stanovanjski hiši. Na objekta ni vezan noben komunalni priključek oziroma gradbeni element, ki bi ju vezal na zemljišče. Dejanje demontaže in odstranitve smatra kot premik in odstranitev počitniške prikolice. Objekta je samo začasno postavil na zemljišče, zato meni, da ni izvajal gradnje, prav tako za odstranitev ne bo potrebna rušitev. Sodišče je štelo, da tožnik smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Predmet tega postopka se nanaša na inšpekcijski ukrep v zvezi z nelegalno gradnjo izrečen na podlagi 152. člena ZGO-1. V skladu z navedeno določbo gradbeni inšpektor v primeru nelegalne gradnje odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi v prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišča, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna.

V obravnavnem primeru je nesporno, da je tožnik lastnik objektov na zemljišču parc. št. 478 k.o. …, ki ga ima v zakupu na podlagi zakupne pogodbe sklenjene s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov. Prav tako ni sporno, da za gradnjo objektov ni bilo izdano gradbeno dovoljenje po ZGO-1, niti kakšno drugo upravno dovoljenje na podlagi prej veljavnih predpisov. ZGO-1 v prvem odstavku 3. člena določa, da se gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta in odstranitve objekta lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Po točki 12.1. člena 2 istega zakona pa nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja.

Iz podatkov spisa je tudi razvidno, da se zemljišče, na katerem stojita sporna objekta, nahaja na območju najboljših kmetijskih zemljišč ter vodovarstvenem območju. Za gradnjo na vodovarstvenem območju je treba pridobiti vodno soglasje, česar pa tožnik nima. Prav tako je po PUP gradnja na območju najboljših kmetijskih zemljišč dovoljena le znotraj kmetije, medtem ko je gradnja objektov za ljubiteljsko kmetijsko dejavnost prepovedana.

Glede na ugotovljeno dejansko stanje kot izhaja iz podatkov spisa, se sodišče v celoti strinja z ugotovitvami tožene stranke in prvostopnega organa, da gre v tožnikovem primeru za nelegalno gradnjo. Na drugačno odločitev sodišča tudi ne vpliva tožnikov tožbeni ugovor, da sta sporna objekta začasne narave ter da ne ustrezata definiciji objekta iz 2. člena ZGO-1. Po 1. točki prvega odstavka 2. člena ZGO-1 je objekt s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami. Po točki 1.1.5. je objekt povezan s tlemi, če je temeljen ali s pomočjo gradbenih del povezan s tlemi na stalno določenem mestu in ga ni mogoče premakniti ali odstraniti brez škode za njegovo bistvo. V konkretnem primeru pa je bilo ugotovljeno, da je en objekt s stebroma nadstreška povezan s tlemi, tako da objekta ni mogoče premakniti, drugi objekt pa je s točkovnimi temelji povezan s tlemi. Navedba, da bo tožnik z demontažo odstranil objekta, pa ne pomeni, da ne gre za objeta v smislu 2. člena ZGO-1. Namen vodenja inšpekcijskih postopkov je nadzor nad izvajanjem zakonov, torej varovanje javnega interesa. Zaradi navedenega so v inšpekcijskem postopku relevantna le vprašanja, ali so za konkretno gradnjo izpolnjeni zakonski pogoji. Ker dejansko stanje glede relevantnih okoliščin v postopku ni sporno, prav tako tožnik v tožbi ni navedel dejstev in predlagal dokazov, ki bi bili pomembni za odločitev, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).