Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Po določilu 42. člena ZNP-1 se v nepravdnem postopku smiselno uporabljajo določila ZPP, če zakon ne določa drugače. To velja tudi za določbo o nujnosti obstoja pravnega interesa za vložitev pravnega sredstva (343. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pravni interes za vložitev ugovora ima udeleženec, ki bi mu, če bi se pokazalo, da je ugovor utemeljen, odločitev prinesla konkretno in neposredno pravno korist. Te nasprotni udeleženec glede odločitve o ureditvi stikov med hčerjo in nasprotno udeleženko ni izkazal. Sodišče z odločitvijo o zavrženju ugovora v tem delu tudi ni kršilo določila 24. člena ZNP-1. Slednji namreč ne ureja vprašanja predpostavke pravnega interesa za vložitev pravnega sredstva, temveč obravnava pogoje za vložitev predloga, ki ga vloži neupravičeni predlagatelj.
Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je na predlog predlagatelja 23. 5. 2023 izdalo sklep o začasni odredbi, s katerim je spremenilo predhodno izdano začasno odredbo in odločilo, da se mld. A. A., roj. ... 2006, namesto v Krizni center za mlade B. namesti v Strokovni center za obravnavo otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami v osrednjeslovenski in gorenjski regiji, Vzgojni zavod X. Spremenilo je tudi ureditev stikov z materjo, tako da začasno potekajo po telefonu v obsegu 15 minut, v dogovoru z mld. A. in mamo ter strokovnimi delavci Vzgojnega zavoda X. V ostalem delu je ohranilo v veljavi začasno odredbo, izdano v zadevi II Z 00/2023 s 15. 4. 2023. 2. Z izpodbijanim sklepom je sodišče zavrglo ugovor prvega nasprotnega udeleženca (v nadaljevanju nasprotni udeleženec) v delu, ki se je nanašal na razširitev stikov med mld. A. in materjo, v preostalem delu pa je ugovor zavrnilo.
3. Zoper sklep vlaga pritožbo nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP), s predlogom, da ga pritožbeno sodišče razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Meni, da sodišče ne bi smelo zavreči ugovora glede odločitve o stikih med A. in drugo nasprotno udeleženko (v nadaljevanju nasprotna udeleženka), saj mora vodilo pri odločanju predstavljati otrokova korist. Omejevanje stikov hčere z materjo je v nasprotju s koristjo otroka in predstavlja škodljivo odtujevanje. Takšno stališče je skladno z znanjem, ki ga je nasprotni udeleženec pridobil v programu Društva za nenasilno komunikacijo v ..., o čemer je predlagal zaslišanje izvajalca programa C. C. A. bo kmalu polnoletna, predlagatelj pa nima vizije in načrta ter ne ureja zadev, ki so jih predhodno urejali starši. Sodišče je zmotno uporabilo 24. člen Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), ko je ugovor v tem delu zavrglo.
Sodišče se ni opredelilo do ugovornih navedb in ni izvedlo predlaganih dokazov. Neizkazani očitki o nasilju kršijo temeljne pravice nasprotnega udeleženca glede domneve nedolžnosti in prepovedi izsiljevanja izjav. Za hčer je želel vse najboljše in iskal pomoč pri raznih institucijah, a je ni bil deležen. A. je njegovo zaupanje večkrat izigrala in si s svojim ravnanjem ogrožala zdravje, zato je bil dolžan ukrepati in poskrbeti, da jo obvaruje pred deviantnim in nevarnim vedenjem. Po nasvetu CSD se je vključil v skupino Društva za nenasilno komunikacijo, kjer so mu svetovali, da naj ob pomoči zunanjih sodelavcev ponovno naveže stike s hčerko. Izpodbijani sklep zato ni v korist hčerke, temveč razbija družino, odtujuje starše in otroka ter ne upošteva, da bo hči kmalu polnoletna.
Ne drži, da bi nad nasprotno udeleženko izvajal ekonomsko nasilje, saj zakonski pogoji po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) niso izpolnjeni. Za družino je zgledno skrbel, kupil je dvostanovanjsko hišo, z dvema ločenima enotama, ki je do polovice pisana na bivšo ženo. Sodišče relevantnega stanja sploh ni ugotavljalo.
4. Na pritožbo je odgovoril predlagatelj in predlagal njeno zavrnitev.
5. Pritožba ni utemeljena.
6. Nasprotna udeleženca sta starša mld. A., ki bo v januarju 2024 dopolnila 18 let. Okrožno sodišče v ... je zaradi očetovega nasilja s sklepom II Z 00/2023 s 15. 4. 2023 po predlogu CSD ... odločilo, da se deklica začasno odvzame staršem in namesti Krizni center za mlade B., stike z očetom je prepovedalo, z materjo pa jih je določilo v telefonski obliki v trajanju 15 minut. V obravnavani zadevi je nato CSD podal predlog za odvzem otroka staršem in predlagal, da se z začasno odredbo spremeni v postopku zavarovanja izdani sklep, tako da se A. namesti v Vzgojni zavod X, ki deluje v okviru Strokovnega centra za obravnavo otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami D., ter da stiki z materjo potekajo po telefonu, v obsegu 15 minut, vse v dogovoru z A., mamo in strokovnimi delavci Vzgojnega zavoda X, upoštevaje hišni red stanovanjske skupine. S sklepom s 23. 5. 2023 je sodišče prve stopnje predlogu predlagatelja ugodilo, z izpodbijanim sklepom pa je odločilo o ugovoru nasprotnega udeleženca glede stikov in trajanja začasne odredbe.
7. Po določilu 42. člena ZNP-1 se v nepravdnem postopku smiselno uporabljajo določila ZPP, če zakon ne določa drugače. To velja tudi za določbo o nujnosti obstoja pravnega interesa za vložitev pravnega sredstva (343. člen ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ). Pravni interes za vložitev ugovora ima udeleženec, ki bi mu, če bi se pokazalo, da je ugovor utemeljen, odločitev prinesla konkretno in neposredno pravno korist. Te nasprotni udeleženec glede odločitve o ureditvi stikov med hčerjo in nasprotno udeleženko ni izkazal, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju. Sodišče z odločitvijo o zavrženju ugovora v tem delu tudi ni kršilo določila 24. člena ZNP-1. Slednji namreč ne ureja vprašanja predpostavke pravnega interesa za vložitev pravnega sredstva, temveč obravnava pogoje za vložitev predloga, ki ga vloži neupravičeni predlagatelj.
8. Pri odločitvi o izdaji začasne odredbe je sodišče ustrezno upoštevalo dejanske okoliščine in sprejelo ukrep, ki ščiti otroka pred ogrožujočimi dejavniki. Pri ureditvi stikov z nasprotno udeleženko je izhajalo iz prvotno določenih stikov, ki jih je prilagodilo okoliščinam spremenjene nastanitve in koristim otroka, tako mati kot hči pa sta takšno ureditev sprejeli. Pritožbeno sodišče glede na navedeno pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da nasprotni udeleženec ni izkazal pravne koristi za izpodbijanje odločitve o ureditvi stikov matere z A., zato je sodišče v tem delu njegov ugovor utemeljeno zavrglo kot nedovoljen. Ob tem še dodaja, da so se razmere med deklico in materjo s potekom časa izboljšale, zato je sodišče po predlogu predlagatelja začasno odredbo glede omenjenih stikov znova spremenilo, tako da je dovolilo tudi osebne stike enkrat mesečno izven domačega okolja. Navedeno kaže, da predlagatelj in sodišče redno spremljata izvajanje ukrepa ter skrbita, da ni prekomeren, temveč da se ob zmanjšani ogroženosti stiki okrepijo.
9. Ne drži pritožbeni očitek, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti. Sklep vsebuje jasne razloge o odločilnih dejstvih, ki so skladni, prepričljivi in utemeljujejo odločitev. Sodišče je z verjetnostjo ugotovilo, da se dejanske okoliščine na strani nasprotnega udeleženca niso spremenile in da napačnih vzgojnih metod še vedno ne prepoznava. Ker je bila A. žrtev dolgotrajnega nasilja, potrebuje strokovno pomoč, da svojo stisko predela. V tem obdobju bi stiki z očetom, ki jih zavrača, zanjo pomenili dodatno travmo ter bi poglabljali že nastalo škodo. Pritožbeno sodišče zato soglaša z razlogi izpodbijanega sklepa, da pogoji za spremembo veljavne odločitve o stikih po sklepu II Z 00/2023 niso podani.
10. Sodišče v postopku izdaje začasne odredbe ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, temveč zadostuje, da odločilna dejstva ugotovi s stopnjo verjetnosti. Nasprotni udeleženec od neizvedenih dokazov izrecno izpostavlja le opustitev zaslišanja C. C., izvajalca programa pri Društvu za nenasilno komunikacijo. Zaslišanje omenjene priče, ki je z odnosi v družini seznanjena le posredno iz pripovedovanja nasprotnega udeleženca, v konkretni zadevi ne predstavlja primernega dokaza za ugotavljanje otrokove ogroženosti.
11. Tako sodišče kot predlagatelj sta pri odločanju upoštevala, da bo A. v januarju 2024 postala polnoletna. Takrat bo sama odločala, ali želi še naprej ostati v stanovanjski skupini, kjer je nameščena po izpodbijanem sklepu, in kakšne stike s starši si želi. Kot izhaja iz listinskih dokazov, je deklica deležna strokovne pomoči, podpore in vzpodbude ter se v novem okolju dobro in varno počuti, kar predstavlja zdrave temelje za predelavo preteklih travm ter samostojno pot v odraslo življenje. Ob tem bo pomembna tudi podpora staršev, vendar šele, ko bo na to pripravljena sama.
12. Pritožbene navedbe o neobstoju ekonomskega nasilja nad nasprotno udeleženko za odločitev o izpodbijanem sklepu niso pomembne, zato se pritožbeno sodišče do njih ne opredeljuje.
13. Ker pritožba po povedanem ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1.