Jedro

Zavrženje predloga tožnikov za opustitev cepljenja brez strokovne (medicinske) presoje dokumentacije in v tem oziru odsotnost konkretizirane obrazložitve, ob dejstvu, da je tožnica v postopku podala zahtevo za razgovor pred komisijo, da je v predlogu za opustitev cepljenja navedla nezaželene učinke in bolezenska stanja, ki so po njenih opažanjih neporesredna posledica cepljenja in izrecno izpostavila tudi, da resnično dejansko stanje hčere ni zajeto v zdravstvenem kartonu otroka, po presoji sodišpča ne zadošča za ustrezno obrazloženo odločbo.

Izrek

I.Tožbi po primarnem tožbenem zahtevku se ugodi. Sklep Ministrstva za zdravje Republike Slovenije št. 1181-23/2020/10 z dne 17. 5. 2022, se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 15,00 EUR, v roku 15 dni od prejema te sodbe, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo prvi dan od poteka paricijskega roka za izpolnitev dalje do plačila.

Obrazložitev

1.Toženka je z izpodbijanim sklepom predlog za opustitev obveznega cepljenja B. B., rojene 21. 10. 2018, stanujoče ..., zavrgla kot nepopoln (1. točka izreka) in odločila, da v postopku niso nastali posebni stroški (2. točka izreka).

2.Odločitev je utemeljila z ugotovitvijo, da je A. A. (v nadaljevanju tožnica) v skladu z 22.a členom Zakona o nalezljivih boleznih (v nadaljevanju ZNB) dne 3. 2. 2020 in 12. 10. 2021 podala predlog za opustitev cepljenja za otroka B. B. Peti odstavek 22.a člena ZNB določa, da lahko poleg zdravnika, ki opravlja cepljenje, podajo predlog za opustitev cepljenja tudi starši oziroma skrbniki osebe, ki se cepi. Ker tožnica kot vlagateljica k predlogu za opustitev cepljenja ni predložila zdravstvene dokumentacije, zahtevane v ZNB, jo je toženka v skladu s prvim odstavkom 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) 13. 10. 2021 pozvala k dopolnitvi s predložitvijo točno določene dokumentacije, in opozorila na posledice nepravilne dopolnitve (drugi odstavek 67. člena ZUP). Na dopolnitev je pozvalo tudi očeta B. B., in sicer C. C.

3.Tožnica je predlog 2. 11. 2021 dopolnila z dopisom, v katerem je navedla, da je razloge za opustitev cepljenja (alergije na sestavine cepiva oziroma zdravstveno stanje nezdružljivo s cepljenjem) že navedla na obrazcu predloga in v pisnih obrazložitvah. Izvidov specialista nima, ker niso bile opravljene specialistične raziskave. K dopolnitvi je priložila laboratorijske izvide z dne: 26. 8. 2019; 3. 6. 2021; 2. 9. 2021; 16. 9. 2021; 4. 10. 2021 in izvid iz SB Celje z dne 26. 8. 2021. Toženka je menila, da tožnica k predlogu ni priložila zahtevane dokumentacije, zato je na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP predlog za opustitev cepljenja zavrgla kot nepopoln. Poudarila je, da je iz dopisa po dopolnitvi predloga razvidno, da bo razgovor pred Komisijo za cepljenje (v nadaljevanju Komisija) opravljen le v primeru, če bo predlog za opustitev cepljenja pravočasno in pravilno dopolnjen.

4.Tožnica se ne strinja z odločitvijo in tožbo vlaga zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zaradi nepravilno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zaradi nepravilne uporabe določil ZNB. Meni, da je predlog za opustitev cepljenja z dopolnitvami in prilogami (obrazec, pisna obrazložitev, priložena zdravstvena dokumentacija) pravilno vložen in dopolnjen ter izpolnjuje vse pogoje za obravnavo predloga. Trditev ministrstva, da vloga ni popolna, ker manjka točno določen dokument, ni utemeljena, saj je predlogu priložena obsežna zdravstvena dokumentacija, iz katere je povsem razvidno, da pri B. B. obstajajo utemeljeni razlogi za previdnost, saj je deklica močno reagirala na K vitamin v porodnišnici, za tem bila pogosto bolna, pojavljajo se ji alergije in atopijski dermatitis, kar kaže na prizadet imunski sistem. Poleg tega imajo tudi močno obremenjeno družinsko anamnezo, saj je več družinskih članov in bližnjih sorodnikov že doživelo neželene reakcije po cepljenju s pojavom izrazitih stranskih učinkov, zato bi morali biti pred cepljenjem B. B. še posebej previdni. Opozarja, da je bilo zdravstveno osebje seznanjeno s slabim zdravstvenim stanjem B. B. in reakcijo ter poslabšanjem njenega zdravstvenega stanja po prejetem K vitaminu, pa vendar ustreznih imunoloških in specifičnih alergoloških preiskav (glede alergij na sestavine cepiv) niso opravili. So pa opravili preiskave krvi, izvidi so v prilogi predloga za opustitev cepljenja. Glede na to, da je otrok senzibiliziran na določene sestavine cepiv in glede na to, da tudi v družini obstaja očitna nagnjenost k reakcijam na cepiva, bi morali opraviti ustrezne alergološke preiskave, in sicer preiskave glede alergij na sestavine cepiv, s tem pa bi ugotovili na katere sestavine je B. B. alergična. Vendar teh preiskav, s katerimi bi ugotovili primernost otroka za cepljenje, niso opravili.

5.Poudarja, da je podala predlog, da se pred cepljenjem opravijo ustrezne preiskave, ki pa jih na ministrstvu kljub temu niso opravili. Izpostavlja, da ni samoumevno, niti logično, da razlogi za opustitev cepljenja obstajajo samo na nekem specialističnem dokumentu, ki ga oni zahtevajo, vsa ostala (obsežna) dokumentacija pa ne igra nobene vloge. Zakaj se potem sploh vlaga predlog po veljavnih predpisih (ZNB), če je za njih merodajen samo en dokument? Opozarja na arbitrarnost. Meni, da bi morali ob pregledu (ustreznosti) dokumentacije preveriti tudi drugo vsebino predloga (obrazec, pisno obrazložitev in ostalo priloženo zdravstveno dokumentacijo, vključno s kopijo zdravstvenega kartona). Iz teh kopij kartona je namreč jasno razviden potek, pogostost in intenzivnost bolezni. Priložena pisna obrazložitev pa dodatno opiše posamezna zdravstvena stanja, tudi tista, ki jih v zdravstveni dokumentaciji ni. Dodaja, da so v posameznih obdobjih, tudi daljših, kot je bila na primer epidemija covid-a, otroka zdravili doma, s pomočjo naravne in komplementarne medicine. V teh obdobjih so se pojavljale viroze, prehladi, infekcije in druge bolezni, kar kaže na precej obremenjen imunski sistem. Ta zdravstvena stanja v zdravstvenem kartonu niso zavedena, kar pa ne pomeni, da je otrok zdrav in primeren za cepljenje. Zato nikakor ni dovolj, da se ministrstvo kot razlog za zavrženja sicer popolne vloge sklicuje zgolj na manjko enega, po njihovo ključnega dokumenta, na podlagi katerega bi celotno vlogo sploh vzeli v obravnavo. Sprašuje se, zakaj za strokovno obravnavo vloge niso dovolj specialistični izvidi iz laboratorija, kjer so opravili preiskave krvi, pa tudi drugi zdravstveni dokumenti, priloženi predlogu. Kako vedo, kaj je z otrokom, če jih to sploh ne zanima? Opozarja na kršenje kontradiktornosti in obveznost po četrtem odstavku 67. člena ZUP, po katerem v postopku, ki se začne na zahtevo stranke, vlogi ni potrebno prilagati potrdil, izpiskov in drugih podatkov o dejstvih iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil. Meni, da bi organ po uradni dolžnosti moral pridobiti zdravstveno dokumentacijo, ki jo poseduje ministrstvo kot nasprotna stranka in s katerimi v celoti razpolaga, kot taka pa je tudi v vlogi močnejše stranke v postopku.

6.Predlaga ugoditev tožbi in odpravo izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve v ponovno obravnavo toženki. Podredno pa predlaga, da naj sodišče toženki naloži, da vlogo (predlog za opustitev cepljenja) vzame v obravnavo in ga pošlje Komisiji, ki naj predlog v skladu z zakonom preuči, opravi ustrezne (alergološke in imunološke) preiskave, opravi razgovor z njo kot je zahtevano v predlogu, in da na podlagi vsega tega izda strokovno mnenje o tem ali se cepljenje hčere B. B. opusti ali se ne opusti.

7.Toženka v odgovoru na tožbo pojasnjuje zakonske določbe 22.a člena ZNB. Opozarja, da je tožnica v predlogu z dne 12. 10. 2021 kot razlog za opustitev cepljenja navedla alergijo na sestavine cepiva. Na obrazcu je zahtevan podatek, na katere sestavine je oseba alergična, glede katerega je tožnica odgovorila, da teh podatkov ne more navesti, ker ustrezne alergološke preiskave niso bile opravljene. Kot razlog za opustitev cepljenja pa je navedla še, da bolezen ali zdravstveno stanje, ki je nezdružljivo s cepljenjem, in sicer atopijski dermatitis in porušen imunski sistem. V 5. točki (Predhodni cepilni status osebe) predloga za trajno opustitev obveznega cepljenja je navedla "vitamin K". K predpisanemu obrazcu je tožnica priložila še dopis, v katerem navaja, da je hči B. B. po prejemu vitamina K dobila zlatenico. Navaja tudi, da ni razvila sesalnega refleksa in je imela zato težave z dojenjem. Posledično je prejela adaptirano mleko. Zelo zgodaj je dobila konjunktivitis, ki se je z meseci ponavljal. Uporabljali so kreme in kapljice. Ob vnetju je tudi zbolela. Imela je vročine in oteženo dihanje. Nato so se ji po rokah in po trebuhu pričeli pojavljati znaki alergije. Pediater je rekel, da ima blago obliko atopijskega dermatitisa. V nadaljevanju opisuje svoje zdravstvene težave in družinsko anamnezo. K predpisanemu obrazcu je bila priložena kopija zdravstvenega kartona B. B., iz katerega so razvidni zapisi pediatra oziroma pediatrinje, da mati zavrača vsa cepiva, v vseh oblikah ter da je bila s strani pediatra D. D. podana prijava (na Zdravstveni inšpektorat RS, saj je za izmikanje obveznemu cepljenju v ZNB predpisana globa).

8.Meni, da je obvezno cepljenje možno opustiti le zaradi razlogov, ki jih določa 22.a člen ZNB ter da Komisija lahko obravnava predlog in podala strokovno mnenje o tem, ali obstajajo ali ne obstajajo razlogi za opustitev cepljenja le, če bo iz predloga jasno razvidno, katerega od zgoraj navedenih razlogov tožnica navaja kot razlog za opustitev cepljenja in če bo za vsakega od razlogov, ki bi jih navedla, priložena ustrezna zdravstvena dokumentacija.

9.V zvezi s testiranjem na alergene sestavine cepiva pred cepljenjem, toženka pojasnjuje, da je Komisija zavzela splošno stališče, utemeljeno na znanstvenih dokazih, da pred prvim cepljenjem z določenim cepivom, alergološki testi na sestavine cepiva niso potrebni, niti strokovno utemeljeni, zato se ne izvajajo. Otrok s tem cepivom in njegovimi sestavinami še ni prišel v stik. Alergijska reakcija se namreč pojavi po večkratnih stikih z določeno snovjo, ne pa ob prvem stiku ali ob prvem cepljenju. Alergološki testi na cepivo se pred prvim cepljenjem ne izvajajo tudi iz razloga potencialno možnega nastanka senzibilizacije - preobčutljivosti na cepivo pred prvim cepljenjem.

10.V zvezi z očitki tožnice, da bi toženka morala pred cepljenjem B. B. opraviti ustrezne alergološke preiskave in jih ni, pojasnjuje, da ni institucija, ki bi se ukvarjala z zdravstvenim stanjem posameznikov s strokovno zdravstvene plati, saj je upravni organ. Dodaja, da v uradno evidenco državnih organov ne sodi zdravstvena dokumentacija oseb - slednja torej ni dokumentacija iz uradnih evidenc, ki bi si jo organ lahko pridobil sam.

11.Ugotavlja, da je tožnica v dopolnitvi vloge, razen kopije zdravstvenega kartona, laboratorijskih izvidov ter ene od treh strani odpustnice iz Splošne bolnišnice Celje, ni priložila zahtevane zdravstvene dokumentacije. Zanika, da je priložena obsežna zdravstvena dokumentacijo, saj je priložila le kopije zdravstvenega kartona, laboratorijskih izvidov ter ene od treh strani odpustnice iz Splošne bolnišnice Celje, druga zdravstvena dokumentacija ni priložena. Toženka pojasnjuje, da iz priloženih dokumentov ne izhaja, na katere sestavine cepiva je oseba alergična, ni priloženega dokazila o alergiji na sestavine cepiva, niti dokazila, kako je bila ta alergija diagnosticirana, prav tako ni navedbe bolezenskih stanj, zaradi katerih se predlaga opustitev cepljenja oziroma dokazila, ki potrjuje zatrjevano bolezen ali zdravstveno stanje, ki je nezdružljivo s cepljenjem.

12.Tudi obremenilna družinska anamneza ni kontraindikacija za cepljenje. Sedmi odstavek 22.a člena ZNB določa, da se mora priložena zdravstvena dokumentacija nanašati izključno na osebo, pri kateri naj bi se cepljenje opustilo.

13.V pripravljalni vlogi tožnica vztraja pri dosedanjih navedbah.

K I. točki izreka

14.Tožba je utemeljena.

15.Bistvo tožbenih trditev je, da je toženka nepravilno in nezakonito zavrgla popoln predlog za opustitev cepljenja. Po mnenju tožnice je toženka neustrezno vodila postopek, ker ni o zadevi vsebinsko presojala in opravila razgovora s tožnico.

16.O ugoditvi oziroma zavrnitvi opustitve cepljenja kot pristojni organ odloča toženka, na katero je potrebno nasloviti predlog za opustitev cepljenja na predpisanem obrazcu (deveti odstavek 22.a člena ZNB). Po četrtem odstavku 22.a člena ZNB je zdravstvena dokumentacija osebe, za katero se predlaga opustitev cepljenja, sestavni del predloga za opustitev cepljenja. V času izdaje izpodbijanega sklepa je že veljala novela ZNB-B, ki je v devetem odstavku 22.a člena predvidela, da se predlog, ki ne vsebuje ustrezne medicinske dokumentacije predvidene v šestem odstavku 22.a člena ZNB, zavrže.

20.Sodišče po pregledu izpodbijane odločbe ugotavlja, da je po navedbi zakonskih določil in opisa poteka upravnega postopka, toženka predlog za trajno opustitev cepljenja zavrgla na podlagi devetega odstavka 22.a člena ZNB z utemeljitvijo, da predlagateljica predlogu ni priložila zdravstvene dokumentacije, ki bi potrjevala njene navedbe glede opustitve cepljenja zaradi alergije na sestavine cepiva in bolezni ali zdravstvenega stanja, ki je nezdružljivo s cepljenjem (močna reakcija na K vitamin, atopijski dermatitis, porušen imunski sistem), ki sicer predstavlja obvezno prilogo predloga za trajno opustitev cepljenja. Zaradi nepopolnosti predloga za opustitev cepljenja iz obrazložitve izhaja še, da se razgovor pred Komisijo ni opravil.

21.O ugoditvi oziroma zavrnitvi opustitve cepljenja kot pristojni organ odloča toženka, na katero je potrebno nasloviti predlog za opustitev cepljenja na predpisanem obrazcu (deveti odstavek 22.a člena ZNB). Po četrtem odstavku 22.a člena ZNB (veljavnem v času odločanja toženke) je zdravstvena dokumentacija osebe, za katero se predlaga opustitev cepljenja, sestavni del predloga za opustitev cepljenja.

22.Pri presoji predlogov za opustitev cepljenja toženki skladno z ZNB pomaga Komisija. Ta po preučitvi predloga, pridobitve morebitne dodatne dokumentacije ali dodatnih preiskav ter razgovora z osebo oziroma zakonitimi zastopniki osebe, najpozneje v roku 90 dni od prejema predloga za opustitev cepljenja, poda strokovno mnenje o tem, ali obstajajo ali ne obstajajo razlogi za opustitev cepljenja, takšno strokovno mnenje pa posreduje ministrstvu, pristojnemu za zdravje (22.c člen ZNB). Na podlagi strokovnega mnenja komisije toženka izda odločbo v upravnem postopku o opustitvi oziroma neopustitvi cepljenja v 30 dneh od prejema strokovnega mnenja komisije. Odločba mora vsebovati: - navedbo nalezljive bolezni, zoper katero se opušča ali ne opušča cepljenje, - razloge za opustitev ali neopustitev cepljenja z obrazložitvijo, - časovno obdobje, za katero velja opustitev cepljenja, - navedbo lastniškega imena cepiva, s katerim bi se oseba morala cepiti (prvi odstavek 22.č člena ZNB).

23.Obrazloženo pomeni, da komisija poda (zgolj) mnenje o obstoju razlogov za opustitev ali neopustitev cepljenja, o opustitvi oziroma o neopustitvi cepljenja v upravnem postopku pa odloči minister kot stvarno pristojni upravni organ. Ta mora v skladu s prvim odstavkom 138. člena ZUP pred izdajo odločbe ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembna, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. Njegova odločba mora vsebovati vse razloge, ki jih mora vsebovati obrazložitev po 214. členu ZUP, tj. zlasti razloge, ki so bili odločilni za presojo posameznih dokazov, razloge, ki so mu glede na ugotovljeno dejansko stanje narekovali sprejeto odločitev, in razloge, zaradi katerih ni ugodil kakšnemu zahtevku strank (3., 5. in 6. točka prvega odstavka 214. člena ZUP).

24.Po presoji sodišča bi iz sklepa o zavrženju, zato da bi sklep ustrezal zahtevi po obrazloženosti upravne odločbe, moralo konkretizirano in obrazloženo izhajati, zakaj je bila vloga zavržena, torej zakaj je predložena zdravstvena dokumentacija neustrezna in na kakšni podlagi je organ sprejel takšno odločitev. Takšna presoja po mnenju sodišča zahteva presojo medicinskih razlogov, o čemer bi morala presojati komisija ter tozadevno pojasniti zakaj določena zdravstvena dokumentacija ni ustrezna in iz katerih razlogov, takšno strokovno mnenje komisije pa bi nato upravnemu organu služilo kot podlaga za ustrezno obrazloženo odločbo o zavrženju predloga za opustitev cepljenja. Organ mora namreč v primeru, da predlogu za opustitev cepljenja ne ugodi, argumentirano in konkretizirano pojasniti zakaj določena in predložena zdravniška dokumentacija in zdravstveni karton, ki izkazuje potek bolezni obravnavanega vlagatelja, ni ustrezna oziroma ni ustrezne vsebine. Do vsebine zdravstvene dokumentacije se toženka v izpodbijani odločbi ni opredelila. V odgovoru na tožbo je sicer navedla, da vsa medicinska dokumentacija izkazuje le akutne bolezni ali vročinska stanja, ki jih je mogoče zdraviti doma, takšna stanja pa po tretjem odstavku 22.a člena ZNB niso razlog za opustitev cepljenja, temveč za njegov odlog, vendar pa takšne dodatne obrazložitve ni mogoče upoštevati, saj skladno s sodno prakso toženka obrazložitve izpodbijane odločbe v odgovoru na tožbo ali z navedbami v upravnem sporu ne more dopolnjevati.

25.Zdravstvena dokumentacija, ki utemeljuje predlog za opustitev cepljenja je predvidena v šestem odstavku 22.a člena ZNB. Dokumentacija vključuje: - v primeru zatrjevane alergije na sestavine cepiva navedbo, na katere sestavine cepiva je oseba alergična in dokazilo o alergiji na sestavine cepiva in kako je bila ta diagnosticirana; - v primeru zatrjevanega resnega neželenega učinka po predhodnem odmerku istega cepiva navedbo, kakšen neželen učinek je utrpela oseba, navedbo časa pojava zatrjevanega neželenega učinka in navedbo vrste cepiva ter dokazilo, iz katerega je razvidna zdravstvena obravnava zatrjevanega resnega neželenega učinka; - v primeru zatrjevane bolezni ali zdravstvenega stanja, ki je nezdružljivo s cepljenjem, navedbo bolezenskih stanj, zaradi katerih se predlaga opustitev in dokazilo, ki potrjuje zatrjevano bolezen ali zdravstveno stanje, ki je nezdružljivo s cepljenjem. Zdravstvena dokumentacija se mora nanašati izključno na osebo, pri kateri naj bi se cepljenje opustilo (sedmi odstavek istega člena). Če je iz prve alineje, ki predvideva dokazilo o alergiji za sestavine cepiva in njegovo diagnozo, še mogoče na prvi pogled in brez strokovnega (medicinskega) znanja presoditi ali predlog za opustitev cepljenja takšno dokumentacijo vsebuje ali ne, to v primeru situacij iz druge in/ali tretje alineje po presoji sodišča ni možno: nezaželeni učinki in bolezenska stanja ter dokazila zanje so lahko številni in različni, zato njihova presoja brez medicinskega znanja ni možna. Ob tem ZNB po mnenju sodišča odločevalcu ne daje podlage, da vlagateljev, potem ko so predložili zdravstveno dokumentacijo in celoten zdravstveni karton otroka, pri katerem želijo doseči opustitev cepljenja, pri tem pa posebej izpostavili, da medicinska dokumentacija ne izkazuje v celoti resničnega zdravstvenega stanja otroka, ne povabi pred komisijo: v tem oziru gre za postopek ugotavljanja dejstev, ki jih mora komisija šele ugotoviti v okviru presoje strokovnega vprašanja, za katerega se zahteva medicinsko znanje. Posledično ne gre za pravno vprašanje, kot to smiselno meni toženka, temveč je Komisija tista, ki mora z medicinskega stališča oceniti in proučiti razloge podanega predloga za opustitev cepljenja, da jih lahko kasneje kot neustrezne/ustrezne označi organ odločanja. Organ odločanja namreč najverjetneje nima medicinskih znanj, zaradi česar (ob predloženi zdravstveni dokumentaciji) ne more brez ustrezne strokovne podlage oceniti ali gre za ustrezno zdravstveno dokumentacijo, torej ali je po njeni vsebini (materialna formalnost vloge) ustrezna, da se postopek sploh lahko začne. Ne gre namreč prezreti zakonskih določil, da mora Komisija pri ugotavljanju razlogov za opustitev cepljenja, skladno z določilom prvega odstavka 22.c člena ZNB, šele proučiti predlog in razloge za opustitev cepljenja, in če oceni za potrebno, zahteva dodatno dokumentacijo oziroma dodatne zdravstvene preglede. Navedeno torej pomeni, da je Komisija tista, ki odredi/določi dodatne zdravstvene preglede, za to, da lahko popolno prouči razloge morebitne opustitve cepljenja, ki so šele nato lahko podlaga za odločitev organa odločanja. Komisija je v tovrstnih postopkih strokovni pomočnik organa, na podlagi njenih ugotovitev pa lahko nato organ, ob upoštevanju strokovno podanih medicinskih razlogov in ustrezni uporabi zakonskih določil, odloči o predlogu za opustitev cepljenja.

26.Zavrženje predloga tožnikov brez strokovne (medicinske) presoje dokumentacije in v tem oziru odsotnost konkretizirane obrazložitve po presoji sodišča ne zadošča za ustrezno obrazloženo odločbo. Za pošten postopek je namreč bistveno, da ima oseba katere pravice, dolžnosti in interes so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kakor tudi glede pravnih vidikov zadeve. Navedeno lahko poda samo v kolikor je akt v nekem upravnem postopku ustrezno obrazložen, saj je v nasprotnem primeru kršena pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS in pravica do poštenega postopka iz 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju EKČP).

27.Ob tem sodišče dodaja še, da v predmetni zadevi ni sporno, da je tožnica v postopku podala zahtevo za razgovor pred komisijo. To je, skladno z določilom drugega odstavka 22.c člena ZNB, njena pravica. V predlogu za opustitev cepljenja je tožnica navedla nezaželene učinke in bolezenska stanja, ki so po njenih opažanjih neposredna posledica cepljenja, izrecno pa sta izpostavila tudi, da resnično dejansko stanje hčere ni zajeto v zdravstvenem kartonu otroka. Po presoji sodišča je zato (glede na dejstvo, da gre za mladoletnega otroka), te okoliščine pred zavrnitvijo predloga in v luči pravice do izjave potrebno temeljito razčistiti, kajti gre za poseg v telo, ki mora biti dopusten in, glede na možne posledice, ki se lahko primerijo v primeru alergije na cepivo ali sestavine cepiva ali druge zdravstvene razloge otroka in ogrožanje ali vpliv na javno zdravje, tudi sorazmeren. Organ odločanja mora pri odločanju o opustitvi cepljenja tehtati med zdravjem otroka in varovanjem javnega zdravja, in sicer na način da prouči ali je javno zdravje ogroženo na način, da bi bil upravičen ukrep cepljenja otroka, saj je dobrobit in zdravje mladoletnega otroka ustavna pravica višje ravni kakor splošno javno zdravje, ki se sicer varuje z izvajanjem obveznega cepljenja. Sodišče zato na tem mestu izpostavlja, da je v skladu s preiskovalnim načelom in že temeljnim načelom materialne resnice določil ZUP, uradna oseba, ki vodi postopek, odgovorna za zbiranje dejstev in dokazov potrebnih za odločitev o predmetu postopka. Gre za katerakoli dejstva od katerih so odvisni meritorna odločitev ali tudi formalni sklepi.³ Uradna oseba tudi ni vezana na predlog strank glede izvedbe dokazil, temveč lahko sama po uradni dolžnosti odreja kaj in kako (s katerimi dokazili) je treba dokazovati. Skladno z določili 138. člena ZUP je zato organ odločanja pred izdajo odločbe dolžan ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembna in je tako treba strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi.

28.Glede na zgoraj obrazloženo je tako po presoji sodišča v obravnavanem primeru prišlo do bistvene kršitve pravil postopka, saj odločbe v posledici odsotnosti obrazložitve o neustreznosti zdravstvene dokumentacije, ki sta jo predlogu predložila tožnika, pri čemer lahko uradna oseba dejstva relevantna za sprejem takšne odločitve ugotovi le s strokovnim pomočnikom, ki ima ustrezno medicinsko znanje, ni mogoče preizkusiti, zaradi česar je podana bistvena kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), kar je razlog za odpravo odločbe, saj gre pri odločitvi organa za strokovno odločitev organa, ki jo bo moral sam sprejeti.

29.Glede na obrazloženo je sodišče skladno s 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo. V skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 je zadevo vrnilo organu prve stopnje v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo moral organ odpraviti navedeno kršitev upravnega postopka in svojo odločitev ustrezno obrazložiti v izdani odločbi v skladu z 214. členom ZUP. Odločitev organa mora namreč temeljiti na dokazih in tudi materialnopravni podlagi, kar mora biti vse konkretizirano na način, da je mogoče preizkusiti, kateri so bili tisti razlogi, ki so organ vodili k sprejeti odločitvi. Kadar je za presojo organa potrebno strokovno znanje, si organ pomaga s strokovnimi pomočniki, vendar mora tudi v tem primeru svojo odločitev ustrezno obrazložiti. Ne more pa upravni organ, kot je sodišče v sodbi že izpostavilo, opravljati presoje vprašanj, za katere nima strokovnega oziroma medicinskega znanja za vsebinsko presojo.

30.Glede na obrazloženo je sodišče ugodilo primarnemu tožbenemu zahtevku tožnikov, izpodbijano odločbo odpravilo in vrnilo zadevo v odločanje toženki. Ker je sodišče ugodilo primarnemu tožbenemu zahtevku, o podrednem tožbenem zahtevku tožnikov ni odločalo, prav tako se ni spuščalo v presojo tožbenih očitkov o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju, saj je bilo odločbo potrebno odpraviti že zaradi kršitev pravil postopka. V ponovljenem postopku je upravni organ vezan na stališča sodišča glede uporabe materialnega prava in stališča, ki se tičejo postopka, nov upravni akt pa mora izdati v 30 dneh od dneva, ko je dobil sodbo (peti odstavek 64. člena ZUS-1).

31.Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K II. točki izreka

32.Ker je sodišče ugodilo tožbi in izpodbijano odločbo odpravilo, je tožnica v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Zadeva je bila rešena na seji, tožnice pa v postopku ni zastopal odvetnik, zato je po prvem odstavku 3. člena Pravilnika upravičena do povračila stroškov v višini 15,00 EUR. Toženka je stroške dolžna povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožnici prisodilo od dneva zamude, toženka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika (OZ) v zvezi s 378. členom OZ).

Plačana sodna taksa za postopek pa bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1. c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

-------------------------------

1ZNB-B (Ur. l. RS, št. 142/20) se uporablja od 29. 10. 2020. Skladno s prehodnimi določbami (6. člen ZNB-B) je bilo potrebno predloge za opustitev cepljenja, ki so bili vloženi pred uveljavitvijo novele in do uveljavitve novele o njih še ni bilo pravnomočno odločeno, kot je to bilo v konkretnem primeru, potrebno dopolniti skladno z 22.a členom zakona najkasneje v roku dvanajst mesecev od uveljavitve zakona, sicer jih ministrstvo, pristojno za zdravje, zavrže.

2UPRS sodba opr. št. I U 146/2021-29 z dne 21. 11. 2023.

3Kerševan E. (ur.), Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2019, str. 90.

4Enako tudi načelno pravno mnenje VSRS z dne 13. 12. 2006.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o nalezljivih boleznih (1995) - ZNB - člen 22a, 22a/4, 22a/9, 22č, 22č/1

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 138, 138/1, 214, 214/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.