Jedro

Sodišče prve stopnje je pri odmeri taksne obveznosti pravilno upoštevalo določilo 1122 taksne tarife ZST-1, ki v zvezi s postopkom o pritožbi zoper odločbe sodišča prve stopnje o glavni stvari za primer, če se postopek konča z umikom pritožbe pred razpisom naroka za obravnavo oziroma pred začetkom seje senata, če o pritožbi odloča sodnik posameznik in ni bila razpisna obravnava, določa znižanje takse po tar. št. 1121 z uporabo količnika 1,5 za odmero takse po 16. členu ZST-1. Sklep o umiku pritožbe je postal pravnomočen 6. 3. 2017. V skladu z določilom 13. točke prvega odstavka 5. člena ZST-1 je takrat nastala taksna obveznost za takso, ki jo je treba plačati ob pravnomočnosti ustreznega sklepa o domnevi umika.

Ker je tožena stranka vložila novo pritožbo zoper sodbo, je tudi dolžna plačati sodno takso zanjo. Taksna obveznost za plačilo takse za pritožbo nastane ob vložitvi pritožbe (1. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1).

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje potrdita.

Obrazložitev

1. S sklepom VII Pg 4525/2012 z dne 29. 11. 2017 (red. št. 58) je sodišče prve stopnje ugovor tožene stranke z dne 26. 9. 2017 zoper nalog za plačilo sodne takse Okrožnega sodišča v Ljubljani VII Pg 4525/2012 z dne 31. 8. 2017 na plačilo 256,50 EUR zavrnilo.

2. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 6. 3. 2017 pritožbo tožene stranke z dne 2. 3. 2015 zoper sodbo VII Pg 4525/2012 z dne 2. 1. 2015 štelo za umaknjeno. Sklep o umiku pritožbe je postal pravnomočen dne 6. 3. 2017 z izdajo sklepa Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 527/2017 z dne 21. 6. 2017. V skladu z določilom 13. točke prvega odstavka 5. člena ZST-1 nastane taksna obveznost za takso, ki jo je treba plačati ob domnevi umika ob pravnomočnosti ustreznega sklepa. Če se vloga šteje za umaknjeno, mora stranka plačati takso, ki je v tarifnem delu tega zakona določena za umik vloge. Zaradi plačila te takse pošlje sodišče taksnemu zavezancu nov plačilni nalog (četrti odstavek 34. člena ZST-1). Sodišče je toženi stranki dne 31. 8. 2017 poslalo nov plačilni nalog za plačilo 256,50 EUR sodne takse v skladu s tar. št. 1122 ZST-1, kjer je določeno, da se taksa po tar. št. 1121 določena za vložitev pritožbe, ki znaša 3 K zniža na 1,5 K, če se postopek konča z umikom pritožbe pred razpisom naroka z začetkom seje senata oziroma pred izdaje odločbe na drugi stopnji.

3. S sklepom VII Pg 4525/2012 z dne 30. 11. 2017 je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor tožene stranke z dne 27. 9. 2017 zoper nalog za plačilo sodne takse Okrožnega sodišča v Ljubljani VII Pg 4525/2012 z dne 31. 8. 2017 na plačilo 513,00 EUR sodne takse za pritožbo (red št. 59).

4. Iz obrazložitve navedenega sklepa izhaja, da je tožena stranka dne 20. 6. 2017 vložila pritožbo zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani VII Pg 4525/2012 z dne 2. 1. 2015, ne da bi plačala sodno takso za pritožbeni postopek. Zato jo je sodišče prve stopnje s plačilnim nalogom z dne 31. 8. 2017 pozvalo na plačilo sodne takse za pritožbo v višini 513,00 EUR. Ugotovilo je, da ugovor tožene stranke, da je taksa glede na vrednost spornega predmeta napačno odmerjena, ni utemeljen. Glede na vrednost spornega predmeta, ki v obravnavanem postopku znaša 13.500,00 EUR znaša po tar. št. 1121 ZST-1 količnik za odmero takse za pritožbeni postopek 3,0. V skladu z določilom 16. člena ZST-1 znaša taksa s količnikom 1,0 pri vrednosti spornega predmeta 13.500,00 EUR 171,00 EUR. Posledično znaša taksa za pritožbeni postopek 513,00 EUR.

5. Zoper navedena sklepa se je pravočasno pritožila tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in predlagala razveljavitev izpodbijanih sklepov.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

7. Zmotno je pritožbeno stališče, da za primer umika pritožbe ZST-1 določa taksno obveznost, ki se odmeri v višini 1/3 takse za postopek. Sodišče prve stopnje je pri odmeri taksne obveznosti upoštevalo določilo 1122 taksne tarife ZST-1, ki v zvezi s postopkom o pritožbi zoper odločbe sodišča prve stopnje o glavni stvari za primer, če se postopek konča z umikom pritožbe pred razpisom naroka za obravnavo oziroma pred začetkom seje senata, če o pritožbi odloča sodnik posameznik in ni bila razpisna obravnava, določa znižanje takse po tar. št. 1121 z uporabo količnika 1,5 za odmero takse po 16. členu ZST-1. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, taksna obveznost, ki je nastala zaradi domneve umika tožbe ob uporabi količnika 1,5 znaša 256,50 EUR, saj je višina takse za vloženo pritožbo znašala 513,00 EUR (z uporabo količnika 3 upoštevaje vrednost spornega predmeta 13.500,00 EUR).

8. Povsem neutemeljeni so tudi pavšalni pritožbeni očitki, da iz izpodbijanega sklepa ni razvidno dejansko stanje in da je izpodbijani sklep nesposoben preizkusa oziroma obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka.

9. Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje z dne 29. 11. 2017 temelji na ugotovitvi, da je nastala zaradi pravnomočne odločitve o tem, da se šteje za umaknjeno pritožba tožene stranke z dne 2. 3. 2015 zoper sodbo VII Pg 4525/2012 z dne 2. 1. 2015 Okrožnega sodišča v Ljubljani. Sklep o umiku pritožbe je postal pravnomočen 6. 3. 2017. V skladu z določilom 13. točke prvega odstavka 5. člena ZST-1 je takrat nastala taksna obveznost za takso, ki jo je treba plačati ob pravnomočnosti ustreznega sklepa o domnevi umika. S tem so ugotovljena in podana vsa pravno relevantna dejstva, ki utemeljujejo odločitev sodišča prve stopnje.

10. Iz podatkov spisa izhaja, da je tožena stranka zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani VII Pg 4525/2012 vložila pritožbo dne 6. 3. 2 015 (red. št. 19). Nato je zoper navedeno sodbo še enkrat vložila pritožbo dne 23. 12. 2016 (red. št. 41) in nato še eno pritožbo dne 20. 6. 2017 (red. št. 50). O pritožbi z dne 6. 3. 2015 je bilo s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani VII Pg 4525/2012 z dne 6. 3. 2017 ugotovljeno, da se ta pritožba šteje za umaknjeno. Sklep je postal pravnomočen 21. 6. 2017 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 527/2017. 11. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je toženi stranki s plačilnim nalogom z dne 31. 8. 2017 naložilo, naj za pritožbo zoper sodbo, ki jo je vložila dne 20. 6. 2017, plača takso. Pri tem ni šlo za večkratno zaračunavanje sodne takse za isto vlogo. Zato so neutemeljeni pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabili materialno pravo. Navedeno pritožbo je tožena stranka vložila potem, ko je bilo o njeni prvi vloženi pritožbi že pravnomočno odločeno, da se šteje za umaknjeno. Ker je tožena stranka vložila novo pritožbo zoper sodbo, je tudi dolžna plačati sodno takso zanjo. Taksna obveznost za plačilo takse za pritožbo nastane ob vložitvi pritožbe (1. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1). Zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse je dopustno v 8 dneh od vročitve naloga vložiti ugovor iz razlogov, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo (prvi odstavek 34.a člena ZST-1). V pritožbi zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog tožena stranka ni konkretizirano navedla, da bi sodno takso za pritožbo že plačala, prav tako pa iz njenih trditev ne izhaja, da bi bila taksa napačno odmerjena (četrti odstavek 34. člena ZST-1).

12. Sodišče prve stopnje je sodno takso za pritožbo, ki jo je tožena stranka v spis vložila 20. 6. 2017 odmerilo po tar. št. 1121 ZST-1, po kateri količnik za odmero takse za pritožbeni postopek znaša 3,0. V skladu z določilom 16. člena ZST-1 znaša taksa s količnikom 1,0 pri vrednosti spornega predmeta 13.500,00 EUR 171,00 EUR, posledično pa znaša taksa za pritožbeni postopek 513,00 EUR. Zato je ugovor tožene stranke z dne 27. 9. 2017 sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo kot neutemeljen.

13. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče potem, ko je ugotovilo, da tudi ni podana nobena od kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), pritožbi zavrnilo in potrdilo sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).