Jedro

Ker sta obe obravnavani kaznivi dejanji časovno povezani, izvedeni dokazni postopek za prvo kaznivo dejanje pa je pokazal, da je bilo sprejetje priznanja krivde na predobravnavnem roku za kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1B preuranjeno, je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje za navedeno kaznivo dejanje, ker bo potrebno dokazni postopek dopolniti, skladno s tretjim odstavkom 392. člena ZKP razveljavilo po uradni dolžnosti, ker je pri odločanju o pritožbi nastal precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev, ki so bila ugotovljena v sodbi in je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno v obdolženčevo škodo (pritožba zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v primeru priznanja krivde ni dovoljena), glede kaznivega dejanja poskusa preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 299. člena v zvezi s 34. členom KZ-1B pa je ugodilo pritožbi zagovornice obdolženca ter sodbo sodišča prve stopnje tudi za to kaznivo dejanje razveljavilo (prvi odstavek 392. člena ZKP) in odredilo, da se nova glavna obravnava opravi pred sodiščem prve stopnje pred popolnoma spremenjenim senatom, ki v zadevi o dejanskem stanju še ni zavzel stališča (četrti odstavek 392. člena ZKP).

Izrek

Ob ugoditvi pritožbi zagovornice obdolženega G.V. in po uradni dolžnosti se napadena sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred popolnoma spremenjenim senatom.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Murski Soboti je s sodbo I K 34435/2014 z dne 7. 9. 2016 obdolženega G.V. pod točko A I izreka spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja poskusa preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 299. člena v zvezi s 34. členom Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1B), pod točko A II izreka pa storitve kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1B. Po 57. in 58. členu KZ-1B mu je za prvo kaznivo dejanje po tretjem odstavku 299. člena KZ-1B, ob uporabi omilitvenih določil po 50. členu in 3. točki prvega odstavka 51. člena KZ-1B, določilo kazen štiri mesece zapora, za drugo kaznivo dejanje pa po prvem odstavku 220. člena KZ-1B en mesec zapora, nato pa mu je po 3. točki prvega odstavka 53. člena KZ-1B določilo enotno kazen štiri mesece in 15 dni zapora, ki ne bo izrečena, če obdolženec v preizkusni dobi enega leta ne bo storil novega kaznivega dejanja. Po 56. členu KZ-1B je odločilo, da se v primeru preklica pogojne obsodbe v izrečeno kazen všteje čas pridržanja od 12. 7. 2014 od 17.40 ure do 13. 7. 2014 do 4.30 ure, po četrtem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) pa je obdolženca oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona, potrebni izdatki obdolženca in nagrada zagovornika pa po prvem odstavku 97. člena ZKP bremenijo proračun. Pod točko B izreka sodbe je po 1. točki 357. člena ZKP zoper istega obdolženca zavrnilo obtožbo, ki mu je očitala storitev kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena KZ-1B ter glede tega dela kazenskega postopka po prvem odstavku 96. člena ZKP odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca in nagrada zagovornika bremenijo proračun.

2. Zoper obsodilno sodbo se je pritožila zagovornica obdolženca zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, kot navaja uvodoma v pritožbi, pritožbenemu sodišču pa predlaga, da napadeno sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje, podrejeno, da obdolženca obtožbe za kaznivo dejanje po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 299. člena v zvezi s 34. členom KZ-1B oprosti.

3. Pregled zadeve je pokazal naslednje:

4. Pritožba z navedbo, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog, da v postopku odredi izvedenca psihiatrične stroke, s pomočjo katerega bi bilo mogoče oceniti, ali je obdolženec dejanji poskusa preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi ter poškodovanja tuje stvari storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, uveljavlja pritožbeni razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da se obdolženi G.V. zaradi neozdravljive bolezni zdravi s konopljino smolo, ki jo uporablja za blaženje bolečin, kar je v dokaznem postopku potrdil njegov zdravnik M.L. Obdolženčev zagovor, v katerem je navajal, da si ne zna razložiti, zakaj je pred obravnavanima dejanjema razgrajal na domu Gombočevih, ki jih ne pozna in pri njih še nikoli ni bil, prav tako, da se dogodka večinoma spomni, a da ne ve, kaj je imel takrat v glavi, da je odtrgal brisalec in da ni bil čisto pri sebi, je po oceni pritožbe narekoval odreditev izvedenca psihiatrične stroke, ki bi podal oceno obdolženčeve prištevnosti v času obravnavanih dejanj. Nenavadno vedenje obdolženca pred in po prihodu policistov sta namreč potrdili priči R.G. in A.G., pa tudi policist D.K., pri čemer je R.G. med ostalim povedal, da je bil obdolženec po njegovi oceni v nekem svojem svetu, ko je po prihodu na njihovo dvorišče pričel prevračati fontano s cvetlicami in ko je izvajal neke rituale ter da je bil naslednjič, ko se je prišel opravičiti za svoje ravnanje, povsem drug človek. Da se mu obdolženec ni zdel normalen, je povedala tudi priča A.G., obdolženčevo nenavadno vedenje, ko je med drugim butal z glavo v avtomobil, pa je opisal tudi policist D.K., zato je po oceni pritožbe mogoče sklepati, da obdolženec takrat ni bil prišteven ali pa je bil vsaj bistveno zmanjšano prišteven.

5. Povzete pritožbene navedbe in izveden dokazni postopek so tudi po oceni pritožbenega sodišča narekovale odreditev izvedenca psihiatrične stroke. Z razlogi, s katerimi je bil predlog za izvedbo tega dokaza zavrnjen (točka 4 obrazložitve sodbe), se pritožba utemeljeno ne strinja, saj je zaključek v sodbi, da obdolženčeve navedbe pomenijo zgolj njegov manever, da se razbremeni odgovornosti, tudi po oceni pritožbenega sodišča preuranjen. Obdolženec je krivdo za kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari na predobravnavnem naroku priznal, a navedeno dejstvo samo po sebi ne zadostuje za zaključek, da sta to kaznivo dejanje in kaznivo dejanje poskusa preprečitve uradnega dejanja uradni osebi, storjeni v istih časovnih in krajevnih okoliščinah, storil naklepno, in sicer s krivdno obliko direktnega naklepa, kot zaključuje sodišče prve stopnje v točki 16 obrazložitve sodbe. Obdolženec je na glavni obravnavi povedal, da se večinoma spominja, kaj se je tega dne dogajalo, da pa ne more povedati, kaj je imel v tistem trenutku v glavi, ter je to, česar se spominja, opisal, prav tako pa je opisal, da se zdravi s konopljo oziroma konopljinim oljem ali smolo ter da se tako zdravi že štiri leta in da se mu je zdravje poslabšalo, ko je z njenim jemanjem prenehal, kar je na glavni obravnavi njegov zdravnik M.L. potrdil, učinki zaužitja te substance pa so znani.

6. Obdolženčev zagovor in izpovedbe prič, ki jih navaja pritožba, tako tudi po oceni pritožbenega sodišča niso dajale podlage za zaključek, da gre zgolj za način obdolženčeve obrambe ter da je mogoče nedvomno sklepati o njegovi prištevnosti v času storitve kaznivih dejanj, za kar bi naj podlago dajali tudi izpovedbi policistov D.K. in L.Š., ki sta povedala, da je obdolženec res deloval agresivno, a da je bil takrat pri sebi. Kriv je storilec, ki je ob storitvi kaznivega dejanja prišteven in ravna z naklepom ali iz malomarnosti, z direktnim naklepom pa ravna, če se zaveda svojega dejanja in ga hoče storiti. Ker je dokazni postopek pokazal, da obdolženec za ravnanje na domu G. ni imel nobenega motiva in da se je vedel neracionalno, obe kaznivi dejanji pa naj bi bili storjeni neposredno po tem, tudi po oceni pritožbenega sodišča ni mogoče brez dvoma sklepati, da ju je storil z direktnim naklepom, torej, da se je svojih dejanj zavedal in jih je tudi hotel storiti ter da je nedvomno ravnal v prištevnem stanju. Zato bo potrebno na vprašanje, ali je bil obdolženec prišteven, torej ali je bil v trenutku izvršitve domnevnih kaznivih dejanj zmožen razumeti njun pomen in ali je mogel imeti v oblasti svoje ravnanje, ali pa sta bili ti sposobnosti zmanjšani ali bistveno zmanjšani, zaradi razjasnitve dejanskega stanja odgovoriti s pomočjo izvedenca psihiatrične stroke, ki bo ob upoštevanju vseh podatkov o tem podal mnenje.

7. Ker sta obe obravnavani kaznivi dejanji časovno povezani, izvedeni dokazni postopek za prvo kaznivo dejanje pa je pokazal, da je bilo sprejetje priznanja krivde na predobravnavnem roku za kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1B preuranjeno, je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje za navedeno kaznivo dejanje, ker bo potrebno dokazni postopek dopolniti, skladno s tretjim odstavkom 392. člena ZKP razveljavilo po uradni dolžnosti, ker je pri odločanju o pritožbi nastal precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev, ki so bila ugotovljena v sodbi in je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno v obdolženčevo škodo (pritožba zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v primeru priznanja krivde ni dovoljena), glede kaznivega dejanja poskusa preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 299. člena v zvezi s 34. členom KZ-1B pa je ugodilo pritožbi zagovornice obdolženca ter sodbo sodišča prve stopnje tudi za to kaznivo dejanje razveljavilo (prvi odstavek 392. člena ZKP) in odredilo, da se nova glavna obravnava opravi pred sodiščem prve stopnje pred popolnoma spremenjenim senatom, ki v zadevi o dejanskem stanju še ni zavzel stališča (četrti odstavek 392. člena ZKP).

8. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje dokazni postopek v nakazani smeri dopolnilo in izvedlo ostale dokaze, pomembne za razsojo v obravnavani zadevi, ter bo o njej ponovno odločilo.