Jedro

Zmotno je ugovorno stališče, da lahko dolžnik na podlagi drugega odstavka 233. člena OZ uveljavlja vse ugovore iz temeljnega posla glede na to, da sta izdajatelj vrednostnega papirja (dolžnik) in njegov imetnik (upnik) stranki temeljnega razmerja, torej pogodb o finančnem leasingu premičnin in posojilne pogodbe. Stališče bi bilo sprejemljivo, če bi bila predlagana izvršba zaradi izterjave terjatve na podlagi vrednostnega papirja kot verodostojne listine, ne pa tudi v konkretnem primeru, ko se izterjuje zemljiški dolg na podlagi zemljiških pisem kot izvršilnih naslovov. Drugi odstavek 233. člena OZ daje namreč izdajatelju zoper zahtevek imetnika, kateremu je izročil vrednostni papir, pravico uveljavljati napake pravnega posla, na podlagi katerega je bil prenos opravljen. To določbo je treba v izvršilnem postopku razlagati v okviru ugovornih razlogov, ki preprečujejo izvršbo. V tem okviru bi lahko dolžnik uveljavljal tudi ugovore, ki izhajajo iz kavzalnega razmerja med njim in upnikom, na podlagi katerega je bil zemljiški dolg na upnika prenesen, na primer odlog plačila, odpoved uveljavljanju zemljiškega dolga v izvršbi pod določenimi pogoji in podobno.

Glede na neakcesornost zemljiškega dolga bi lahko torej dolžnik v izvršilnem postopku uveljavljal le prenehanje zemljiškega dolga, glede na to da je izvršilni naslov zemljiško pismo in je zaradi načela formalne legalitete izvršilno sodišče nanj vezano.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanih II., III. in IV. točki izreka potrdi.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru delno ugodilo in razveljavilo sklep o izvršbi v delu, ki se nanaša na zakonske zamudne obresti od zneska 1.284,415,36 EUR od 8. 3. 2013 dalje, ter predlog za izvršbo v tem delu zavrnilo (I. točka izreka), v preostalem delu je ugovor dolžnika z dne 22. 3. 2013 zavrnilo (II. točka izreka), dolžniku je naložilo upniku v osmih dneh povrniti 2.673,84 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka), ter sklenilo, da dolžnik sam krije svoje stroške ugovora (IV. točka izreka).

2. Zoper odločitev v II., III. in IV. točki izreka sklepa se je dolžnik po pooblaščencu pravočasno pritožil. Izpodbija materialnopravno pravilnost odločitve, ker se ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje o neakcesornem načinu zavarovanja obveznosti z ustanovitvijo zemljiškega dolga na nepremičninah in vztraja pri ugovornem stališču v zvezi s posledicami odstopa od pogodbe z interpretacijo določil 103. do 111. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Meni, da je zaradi odstopa upnika od kreditne pogodbe prenehal tudi izvršilni naslov tega postopka in bi moralo sodišče obravnavati ustanovitev zemljiškega dolga kot akcesorno obveznost zavarovanja v razmerju do glavne obveznosti iz posojilne pogodbe in pogodb o finančnem leasingu, sklicujoč se na drugi odstavek 270. člena OZ. Razlogom očita medsebojno nasprotje in kontradiktornost, zaradi česar sklepa naj ne bi bilo mogoče preizkusiti, sklep pa naj tudi ne bi imel razlogov o navedbah ugovora v zvezi z neakcesornostjo zemljiškoknjižnih pisem, ki sta izvršilni naslov v tem postopku. Navaja tudi, da sodišče ni upoštevalo dolžnikove vloge z dne 27. 1. 2015, z nazivom dopolnitev pritožbe, v kateri je opisal protipravno postopanje upnika (oziroma njegovega pravnega prednika) v zvezi z blokiranjem računov družbe Z. d.o.o. na podlagi menic, ki so mu bile izročene. Očita, da navedb in dokazov sodišče v tem delu sploh ne navaja, čeprav bi jih moralo upoštevati (upnik jih ni prerekal), saj gre za pomembne trditve in dokaze, ki potrjujejo materialnopravno pravilnost stališč dolžnika tega postopka. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ugovoru dolžnika v celoti ugodi in izdajo sklepa o izvršbi zavrne oziroma zavrže, vse stroške postopka pa naloži v plačilo upniku skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Upnik je po pooblaščencu na pritožbo dolžnika odgovoril in predlaga njeno zavrnitev, dolžniku pa naložitev povrnitve stroškov odgovora na pritožbo z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Vsebinsko uveljavljana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ni podana. Izpodbijani sklep vsebuje razloge o odločilnih dejstvih, ki med seboj niso v nasprotju, tako da ga je mogoče preizkusiti.

6. Sodišču prve stopnje se do dopolnitve pritožbe dolžnika z dne 27. 1. 2015, v kateri je zatrjeval protipravno postopanje upnika z blokiranjem računov družbe Z. d.o.o., ni bilo treba opredeljevati, saj je predmet odločitve o ugovoru presoja trditev in predlaganih dokazov v ugovornem in ne v pritožbenem postopku. V odgovoru na upnikov odgovor na ugovor (vloga dolžnika z dne 23. 11. 2015) pa se je dolžnik le skliceval na vsebino dopolnitve pritožbe, česar ni mogoče upoštevati. Stranka mora namreč v vsaki vlogi oziroma v vsakem pravnem sredstvu navesti konkretna dejstva in predlagati dokaze, s katerimi nasprotuje trditvam in dokazom nasprotne stranke (212. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Poleg tega za odločitev o ugovoru v predmetnem postopku pritožbeno zatrjevano opisano protipravno postopanje upnika v zvezi z blokiranjem računov družbe Z. d.o.o. na podlagi menic, niso pravno relevantna dejstva, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti obstoj katerega izmed ugovornih razlogov, ki bi preprečeval izvršbo zaradi plačila zemljiškega dolga na podlagi zemljiškega pisma kot izvršilnega naslova, in dolžnik niti v pritožbi ne pove, kateri ugovorni razlog naj bi bil podan.

7. Materialnopravno pravilna in za odločitev odločilna je obrazložitev v izpodbijanem sklepu, da je zemljiški dolg, katerega plačilo se izterjuje v tej zadevi na podlagi zemljiških pisem kot izvršilnih naslovov, neakcesorni način zavarovanja obveznosti. Sodišče prve stopnje je navedlo tudi pravilne razloge, zaradi katerih ne sprejema dolžnikove razlage odstopa od posojilne pogodbe iz razloga zamude s plačilom, saj odstop ni povzročil prenehanja dolžnikove obveznosti, temveč le odstop od dogovorjenega načina obročnega odplačevanja terjatve in zapadlost še ne zapadlih obveznosti na dan odstopa (10. člen Posojilne pogodbe z dne 30. 5. 2011, ki je v prilogi B10 spisa). Razlogi sodišča prve stopnje v tem delu torej niso sami s seboj v nasprotju, kot neutemeljeno očita pritožnik.

8. Ob opisanem materialnopravnem izhodišču sodišču prve stopnje tudi ni bilo treba posebej podrobneje odgovarjati na posamezne ugovorne trditve, s katerimi je dolžnik uveljavljal akcesorno naravo zemljiškega dolga, sklicujoč se na drugi odstavek 233. člena OZ.

9. Zemljiški dolg je bil sicer ustanovljen za namen zavarovanja kredita iz Posojilne pogodbe (6. člen pogodbe), vendar to njegove pravne narave ne spreminja. Zato je tudi pritožbeno vztrajanje pri stališču o akcesorni naravi zemljiškega dolga v konkretnem primeru neutemeljeno in za takšno razlago ni podlage v določbah 192. do 200. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), niti ne v določbi drugega odstavka 233. člena OZ.

10. Zemljiški dolg je na podlagi 192. člena SPZ oblika t.i. neakcesorne zastave nepremičnine in se ravno v tem razlikuje od hipoteke kot akcesorne oblike zastave nepremičnine.(1) Z izročitvijo zemljiških pisem upniku zemljiški dolg postane zavarovalni, upnik pa pridobi pravico zahtevati plačilo zemljiškega dolga na podlagi zemljiškega pisma, ki je izvršilni naslov (drugi odstavek 199. člena SPZ). Upnik tako postane upnik dveh terjatev, in sicer zavarovane terjatve, ki temelji na pogodbi, kot tudi terjatve iz zemljiškega dolga in se lahko sam odloči, kaj bo izterjeval. Zemljiško pismo je ordrski (stvarnopravni) vrednostni papir (drugi odstavek 196. člena SPZ), kar je pomembno za njegov prenos z indosamentom, in izvršilni naslov (drugi odstavek 199. člena SPZ), na podlagi katerega lahko imetnik v izvršilnem postopku izterjuje zemljiški dolg. Lastnost zemljiškega pisma kot izvršilnega naslova in neakcesornost zemljiškega dolga omejujeta ugovorne razloge, ki jih lahko dolžnik kot lastnik obremenjene nepremičnine uveljavlja v izvršilnem postopku, ki se vodi na podlagi zemljiškega pisma.(2)

11. Zmotno je pritožnikovo stališče, da lahko dolžnik na podlagi drugega odstavka 233. člena OZ uveljavlja vse ugovore iz temeljnega posla glede na to, da sta izdajatelj vrednostnega papirja (dolžnik) in njegov imetnik (upnik) stranki temeljnega pogodbenega razmerja. Stališče bi bilo sprejemljivo, če bi bila predlagana izvršba zaradi izterjave terjatve na podlagi vrednostnega papirja kot verodostojne listine, ne pa tudi v konkretnem primeru, ko se izterjuje zemljiški dolg na podlagi zemljiških pisem kot izvršilnih naslovov, ali pa če bi dolžnik izkazal, da iz (varovalne) pogodbe izhajajo razlogi, ki bi preprečevali izterjavo zemljiškega dolga.

12. Drugi odstavek 233. člena OZ daje izdajatelju zoper zahtevek imetnika, kateremu je izročil vrednostni papir, pravico uveljavljati napake pravnega posla, na podlagi katerega je bil prenos opravljen. Ker pa gre za izvršilni postopek na podlagi izvršilnega naslova, je treba navedeno določbo razlagati v mejah ugovornih razlogov iz prvega odstavka 55. člena ZIZ. V tem okviru lahko dolžnik uveljavlja na podlagi drugega odstavka 233. člena OZ tudi nekatere ugovore, ki izhajajo iz kavzalnega razmerja med njim in upnikom, na podlagi katerega je bil zemljiški dolg na upnika prenesen, na primer odlog plačila, odpoved uveljavljanju zemljiškega dolga v izvršbi pod določenimi pogoji in podobno, če ima tak ugovor podlago v varovalni pogodbi.(3)

13. Kot je bilo že navedeno, dolžnikov ugovor temelji na materialnopravno zmotnem stališču o prenehanju terjatve iz predmetnih pogodb na podlagi upnikovega odstopa zaradi neplačevanja obročnih obveznosti, kar na izterjavo zemljiškega dolga na podlagi zemljiških pisem ne more vplivati. Za pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje zaradi odstopa upnika od pogodb ugotoviti prenehanje izvršilnega naslova, torej prenehanje zemljiških pisem, ni nikakršne zakonske podlage.

14. Višje sodišče je glede na navedeno in ker ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. Odločitev o stroških pritožbenega postopka strank temelji na prvem odstavku 165. člena, prvem odstavku 154. člena in prvem odstavku 155. člena ZPP, vsi v zvezi s 15. členom ZIZ. Dolžnik sam krije stroške pritožbenega postopka, ker s pritožbo ni uspel, upnik pa sam krije stroške odgovora na pritožbo, ker z njim k odločitvi o pritožbi ni pripomogel in so zato stroški nepotrebni.

Op. št. (1): Prim. Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 795 in nadaljnje.

Op. št. (2): Več o tem glej mag. Andrej Ekart, Zemljiški dolg in dolžnikovi ugovori v izvršbi, Pravna praksa št. 46/2006, str. 22 in nadaljnje.

Op. št. (3): kot 2.